Ko smo se zbirali, so nas z ubranim potrkavanjem presenetili viški ministranti, vabili v cerkev. Ob 10. uri smo s slovesnim vstopom s pesmijo »Zlatomašnik …« vstopili; ob jubilantu so bili zlatomašni pridigar (sorodnik) p. Pavle Jakop, domačin p. Franci Kovše in župnijski upravitelj (župnik) gospod Alojzij Vicman, in mašni strežniki. Župnijski upravitelj, gospod Vicman, je zlatomašnika pozdravil v imenu občestva, znancev in prijateljev in povabil, da skupaj darujemo zahvalno daritev za vse, kar je jubilant storil za rojstno župnijo in Cerkev. Pridigar p. Pavle je v pridigi slavljencu čestital in orisal njegovo duhovniško pot in življenjsko držo. Darovanje je bilo skrbno pripravljeno; prinašanje darov (kruh in vino sta prinesla Branko in Mateja, gospodarja Čebulove domačije), prošnje pa so izrekli predstavniki skupin: molitvene skupine, Frančiškove družine, zakonske, Karitas, mladi in pevci.

Po obhajilni prošnji pa so izrekli zahvalo, voščila in čestitke: v imenu župnije Vilma Ošlak, košaro dobrot mu je izročila Jožica Kuzman, v imenu sorodnikov pa nečakinja Tilka Jakob in v imenu občine župan Andraž Pogorevc.

Zlatomašnik je delil spominske podobice, na katerih piše: »Povsod je bilo lepo zaradi dobrih ljudi, med katerimi ste tudi vi!« Po zahvalni pesmi nas je zunaj čakalo presenečenje – druženje s pogostitvijo. Pogostitev so pripravile kmečke žene, za kar jim velja posebna zahvala in priznanje.

Ljudem je bila na voljo nova knjiga Razmišljanja, ki izšla za ta jubilej.

Ožji sorodniki smo se zbrali še na kosilu, pri katerem smo zapeli nekaj pesmi. Jubilant – zlatomašnik in dvojčica Mojca sta obudila spomin, kako sta v otroških letih na paši prepevala.

Vsem, ki so skrbno pripravili to praznovanje, izrekamo prisrčno zahvalo in vsem navzočim za prisotnost in praznično razpoloženje. Najboljša zahvala pa bi bila, če bi bila zlata maša povod za rojstvo duhovnih poklicev.