Somaševanje je vodil p. Janez Mihelčič. FOTO: Jože Potrpin

Slovesno bogoslužje je ob somaševanju p. provinciala Mirana Žvanuta in patrov sobratov vodil p. Mihelčič, v hvaležnosti za njihovo pričevanje in služenje pa so se ga udeležili tudi številni sorodniki, prijatelji in župljani. Med njimi je bil prvič navzoč kot diakon rojak Janez Gorenc. Prepeval je župnijski pevski zbor. Pridiga je bila v obliki pogovora p. provinciala s slavljenci. Ob koncu slavja jim je v imenu župnijskega občestva izrekla iskrene čestitke Marija Šterbenc »za vse njihovo delo, pogum, vse, kar nam dajete«.

Pridiga je bila v obliki pogovora p. provinciala Mirana Žvanuta s slavljenci. FOTO: Jože Potrpin

p. Janez Mihelčič je član Ruske regije DJ, ki je pridružena Severnopoljski provinci Družbe Jezusove. Od leta 1979 do leta 1992 je bil misijonar na Japonskem, kjer je poučeval kulturo inruščino na tokijski jezuitski univerzi Sophia. Od 1992 službuje v Biškeku, glavnem mestu Kirgizije, kjer poučuje jezike na krajevni državni univerzi. Od leta 2001 je bil določen čas predstojnik tamkajšnje rezidence Družbe Jezusove. Leta 2016 ga je sveti oče imenoval za apostolskega administratorja apostolske administrature Kirgizije.

p. Franček: Hoteli smo prebuditi veselje, da nam je Bog tako blizu, in smo hvaležni za dejstvo, da se on sam zaupa naši slabosti, nas vodi in podpira dan za dnem. FOTO: Jože Potrpin

p. Janez Sraka je teologijo in politične vede končal v Rimu. Papež Pavel VI. ga je v svetem letu 1975 v Rimu posvetil v duhovnika. Kot duhovnik je bil dvakrat kaplan v Mariboru, nekaj let je posvetil študiju v Rimu, bil je odgovorni urednik revije Kristjanova obzorja, 1996–2010 pa je vodil in bil komentator slovenske oddaje Radia Vatikan. Po vrnitvi v domovino leta 2010 sodeluje na TV Exodus, v društvu katoliških izobražencev, sicer ima razvejano pastoralno in intelektualno poslanstvo v Mariboru.

p. Janez Sraka je spregovoril najprej o zanimivi dogodivščini po posvečenju, ko so mu na meji pobrali vse podobice, kljub temu, da je ambasado v Rimu obvestil o njihovem prenosu domov. FOTO: Jože Potrpin

p. Frančka Krambergerja je v duhovnika posvetil papež Pavel VI. v jubilejnem letu 1975. Dve leti je delal kot kaplan v Borovnici pri Vrhniki. Leta 1977 je nadaljeval študij pedagogike in magistriral na salezijanski univerzi v Rimu. Bil je kaplan pri Svetem Jakobu v Ljubljani in v Dravljah, župnik pri Sveti Magdaleni v Mariboru, nakar je leta 1998 postal župnik v dvojezični župniji Šmihel nad Pliberkom v Avstriji. Od leta 2000 do 2008 je soupravljal še župnijo Št. Lipš. Bil je član duhovniškega sveta Krške škofije in prodekan Pliberške dekanije. Od 2015 je bil pastoralni pomočnik v župniji Dobrla vas. Leta 2018 se je vrnil v domovino. Pripravljal je tudi nagovore za radio. V svoji duhovniški službi je bil p. Franček zvest spremljevalec družin ter odprt in odkrit poslušalec in sogovornik.

p. Janez Mihelčič: Meni je koža prav! FOTO: Jože Potrpin

O pomenu duhovništva

Na začetku pogovora se je p. provincial Miran iskreno zahvalil zlatomašnikom za njihov zgled, vztrajnost, zvestobo v Družbi Jezusovi, Cerkvi. Slavljenci so spregovorili iz svoje življenjske izkušnje.

Zlata maša treh zlatomašnikov jezuitov. FOTO: Jože Potrpin

p. Franček je o duhovništvu med drugim povedal: »Duhovnik ni nikdar nekaj. Nikakor ni samo uradna funkcija, marveč zakrament. Bog uporablja ubogega človeka, da bi bil po njem navzoč za ljudi in bi deloval v njihov blagor. To je drznost Boga, ki samega sebe izroča človeku. Drznost Boga, ki ima ljudi, čeprav pozna naše slabosti, za zmožne, da delujemo in smo namesto njega. Ta drznost Boga je zares velika stvar, ki se skriva v besedi duhovništvo. Drznost, da ima nas Bog za zmožne tega, da tako kličemo ljudi v svojo službo, od znotraj povežemo z njim. Hoteli smo prebuditi veselje, da nam je Bog tako blizu, in smo hvaležni za dejstvo, da se on sam zaupa naši slabosti, nas vodi in podpira dan za dnem. Duhovnik deli božje darove, ko krščuje, preraja otroke v božje otroke. Ko z zakramentom bolniškega maziljenja lajša bolečine in budi upanje v bolniku. Ko spremlja pokojne, drage h grobu, budi upanje z vero Vstalega.«

Zlata maša v cerkvi Kristusovega učlovečenja v Dravljah v Ljubljani. FOTO: Jože Potrpin

O uresničevanju odrešenja

p. Janez Sraka je spregovoril najprej o zanimivi dogodivščini po posvečenju, ko so mu na meji pobrali vse podobice, kljub temu, da je ambasado v Rimu obvestil o njihovem prenosu domov. Nadaljeval je o študiju po božji previdnosti na fakulteti za politične vede v Rimu, kjer je dobil vsestransko izobrazbo, vendar ga je globoko »prebutalo, postavilo vse gotovosti pod vprašaj in nagnilo, da jih mora utrditi, najti globlji temelj«. Še posebej je poudaril: »To mi je dala teologija, v tem smislu, da je teologija znanost o odrešenju, ki ga je uresničil Kristus. Zame je bilo zmeraj vprašanje, kako se to odrešenje konkretno v življenju uresničuje. Kako vsaka generacija, vsak od nas vstopa v to odrešenje in to je bilo zmeraj moje prvo vprašanje povsod, ko sem študiral.«

Zlatomašniki ob oltarni mizi. FOTO: Jože Potrpin

»Ne bojte se!«

p. Janez Mihelčič pa je na vprašanje, kako bi navdušil mladega fanta za misijone, dejal: »V Svetem pismu, v Novi zavezi je 'Ne bojte se' 365-krat napisano. Za vsak dan. Gre za težak odgovor na lahko vprašanje. Za sebe bi mu povedal, če bi moral še enkrat izbirati, bi brez oklevanja izbral še enkrat to pot.«

Zahvala zlatomašnikom. FOTO: Jože Potrpin

Na vprašanje, kako se počuti v Kirgistanu kot Slovenec in predava japonski jezik v eni muslimanskih držav, pa je odgovoril: »Moja teta je večkrat rekla, če se je kdo smejal, zakaj se smeji, 'ker mu je koža prav'. Jaz se v svoji koži zelo dobro počutim. Zdaj s starostjo zmeraj težje, ampak recimo delo s študenti me še zmeraj veseli in mi ne dela preglavic, mi pa dela pot na univerzo in nazaj. Vse je božji dar. Saj nimam nobenih zaslug. Pač tako je naneslo. Meni je koža prav.«

Skupinska fotografija. FOTO: Jože Potrpin