Pristnost legendarnega Torinskega prta še danes ni v celoti pojasnjena. Italijanski znanstvenik Paolo Di Lazzaro je v prispevku za spletni portal Vatican Insider kritično ocenil potek nedavno opravljene britansko-italijanske sodnomedicinske analize. Preiskava forenzika Mattea Borrinija in kemika Luigija Garlaschellija, ki delujeta v Liverpoolu in Pavii, je ugotovila nekaj nepravilnosti v krvnih madežih na tkanini, na kateri je odtis križanega človeka.

Po raziskavi Borrinija in Garlaschellija, ki je bila minuli teden objavljena v publikaciji Journal of Forensic Sciences, krvni madeži na prednji in zadnji strani rok križanega predpostavljajo različne položaje rok. Krvni madež na hrbtni strani odtisa je »povsem nestvaren« - znanstvenika svoj dvom utemeljujeta na podlagi poskusov, ki naj bi simulirala krvaveče telo, zavito v mrtvaški prt. Domnevata, da naj bi križanje uprizorili v umetniški delavnici v 13. ali 14. stoletju.

Di Lazzaro, namestnik direktorja Torinskega centra za raziskavo prta, je poudaril, da sta znanstvenika za svoje poskuse uporabila kri z dodatkom sredstva za redčenje, ki je manj gosta kot kri dehidriranega človeka. Poleg tega so na krvavenje križanega vplivali tudi intenzivnost krvavenja, pot, otekline in umazanija na koži. Teh dejavnikov znanstvenika po njegovih besedah pri poskusu nista upoštevala.

Glede madeža v višini bokov je Di Lazzaro dejal, da so prt lahko uporabili že pri prenosu mrtvega telesa v grob. Če bi ga zgrabili za okončine, bi bila kri v telesu razporejena drugače. Za zanesljivejše rezultate raziskav je torej treba uporabiti »krvne in kožne parametre, bliže tistim, ki jih želimo uprizoriti«.

Radiokarbonske analize iz leta 1988 so pokazale, da tkanina, ki jo hranijo v Torinu, izhaja iz 13. ali 14. stoletja. Teh rezultatov pa v Torinu ne priznavajo za dovolj strokovne.

Vir: Kathpress / Crux
Foto: Wikimedia Commons