Papež Benedikt XVI. je minuli teden obiskal novi sedež Vatikanske zvezdarne in blagoslovil nove prostore. Direktor zvezdarne, jezuitski pater Jose Gabriel Funes, je ob tem obisku izrazil veliko veselje in zadovoljstvo, saj se z njim v zgodovini Vatikanske zvezdarne začenja novo obdobje. Zvezdarna je bila najprej prenešena iz Vatikana v papeško palačo v Castelgandolfu, od tam pa v nove prostore prenovljenega samostana v Albanu. Kot je dejal pater, za jezuitsko skupnost, ki zvezdarno vodi, to vedno predstavlja velik izziv.

Ob priložnosti blagoslovitve novih prostorov je bil v vatikanskem dnevniku L’Osservatore Romano objavljen pogovor z direktorjem Vatikanske zvezdarne. V pogovoru pater Funes ne zanika možnosti o obstoju zunajzemeljskega življenja. Kot je astrofizik pojasnil za bralce vatikanskega dnevnika, pa bi bilo s tem življenjem izjemno težko vzpostaviti kontakt. Praktično nepremagljivo oviro predstavljajo velike razdalje v vesolju in sorazmerno počasen znanstveni razvoj. Po njegovih besedah s trenutno tehnologijo ni mogoče seči izven sončnega sistema.

Kot pojasnjuje pater Funes, domneva o obstoju inteligentnih živih bitij na drugih planetih ni v nasprotju ne s svetopisemskim naukom o stvarjenju ne s krščanskim naukom. Podobnega mnenja je bil že pred dvesto leti Funesov predhodnik, vodilni papežev astronom Angelo Secchi (1818-1878). Funes v šali pripominja, da do sedaj še ni prejel poziva, naj se zglasi pri Kongregaciji za verski nauk.

Astronomija je po mnenju patra Funesa element, ki lahko prispeva k dialogu med narodi, saj z njeno pomočjo lažje razumemo, da ‘vsi ljudje na Zemlji živimo pod istim nebom in zremo v iste zvezde’. Dandanes je izredno težko raziskovati vesolje na lastno pest, brez sodelovanja, saj ena sama država ne premore dovolj velikega teleskopa. Nujno je sodelovanje med narodi, pa tudi med verstvi in kulturami. Astronomija torej lahko služi kot orodje dialoga.

Argentinski astronom pa poudarja, da mora biti človek v njegovem poklicu z nogami trdno na tleh, saj znanstveno raziskovanje zahteva veliko truda in trdega dela. S tega vidika je zelo koristno tudi za mlade ljudi. Dodaja, kako danes velja zmotno prepričanje, da mora biti znanstvenik ateist, kar pa, zatrjuje pater Funes, sploh ne drži.

Sam je postal astronom, kot pravi, ker verjame, da je v vesolju mogoče srečati Boga. In ostaja astronom, ker je v to še vedno prepričan.

Z iskanjem sledi življenja v vesolju se bodo ukvarjali tudi na mednarodnem strokovnem srečanju v Vatikanu, je napovedal direktor Vatikanske zvezdarne. Kongres o astrobiologiji bo potekal med 6. in 11. novembrom na sedežu Papeške akademije znanosti, gre pa za enega izmed prispevkov k Letu astronomije, ki ga je razglasila Organizacija Združenih narodov. V tem letu se spominjamo prvih teleskopskih opazovanj Galilea Galilea izpred štiristo let, 15. oktobra pa bo v Vatikanskih muzejih na ogled razstava teleskopov.

Na sliki: Jose Gabriel Funes, papežev astronom