16. pogovorni večer Foruma za dialog med vero in kulturo: Celostna ekologija - utopija, pogumna vizija ali pomota
Objava:
08. 12. 2015
Ura:
19.30
Trajanje:
8.12.2015
Deli:
Lokacija:
Ljubljana
16. pogovorni večer Foruma za dialog med vero in kulturo: Celostna ekologija - utopija, pogumna vizija ali pomota
Forum za dialog med vero in kulturo vabi na 16. pogovorni večer z naslovom Celostna ekologija:utopija, pogumna vizija ali pomota, ki bo v torek, 8. decembra, ob 19.30 v Atriju ZRC, Novi trg 2, v Ljubljani.
Forum za dialog med vero in kulturo vabi na 16. pogovorni večer z naslovom Celostna ekologija:utopija, pogumna vizija ali pomota, ki bo v torek, 8. decembra, ob 19.30 v Atriju ZRC, Novi trg 2, v Ljubljani.
Moderator: dr. Igor Bahovec
Sogovorniki: dr. Lučka Kajfež Bogataj, p. dr. David Bresciani, mag. Jorg Kristijan Petrovič in dr. Peter Skoberne.
![]()
Nadaljuje se izumiranje vrst, onesnaževanje okolja, klimatske spremembe, degradacija kvalitete življenja v mnogih okoljih, zlasti v mnogih velemestih in območjih, kjer živi najbolj revno kmečko in mestno prebivalstvo.
Kako se soočiti s to problematiko in kaj prinaša okrožnica papeža Frančiška z naslovom Hvaljen, moj Gospod – Laudato si’: O skrbi za skupni dom? Zdi se, da je osrednja in bistvena beseda okrožnice integralna, celostna ekologija. Papež pokaže, kako so v vzrokih, pojavnih oblikah in rešitvah krize povezani naravoslovni, naravovarstveni, družbeno-ekonomski in kulturni ter teološko-duhovni vidiki ekološke krize.
Namen večera o ekologiji je najprej zavedati se resnosti stanja. V osrednjem delu pogovora želimo celovito odpreti vsebino papeževe okrožnice, zato sogovorniki poklicno ali strokovno pokrivajo naravoslovje, klimatske spremembe, naravovarstvo, ekonomijo, duhovnost in teologijo. Končno bomo vsaj deloma skušali odgovoriti na vprašanje, kaj (z)more in mora narediti vsak izmed nas, kaj lahko storimo skupaj in katere vidike reševanja lahko pričakujemo od različnih akterjev družbe in Cerkve.
Omenimo še nekatere poudarke okrožnice. Papež posebej pokaže na pomembnost lepote, vlogo pravičnosti, skupnega dobrega in dostojanstva, ki vključuje možnost dela (zaposlitve). Zelo močna so poglavja, ki zadevajo posebne naloge krščanstva: izhodišče je vera v stvarjenje in odrešenje, ki kliče k angažiranju. Po papežu je ekološka kriza del širše družbene in kulturne krize, krize smisla in duhovne krize – zlasti zahodne civilizacije. Rešitev krize zato vključuje iskanje celovitega pristopa, ki bi povezal različne ljudi z isto notranjo težnjo: poiskati nov način življenja, novo kulturo.
Moderator: dr. Igor Bahovec
Sogovorniki: dr. Lučka Kajfež Bogataj, p. dr. David Bresciani, mag. Jorg Kristijan Petrovič in dr. Peter Skoberne.
Nadaljuje se izumiranje vrst, onesnaževanje okolja, klimatske spremembe, degradacija kvalitete življenja v mnogih okoljih, zlasti v mnogih velemestih in območjih, kjer živi najbolj revno kmečko in mestno prebivalstvo.
Kako se soočiti s to problematiko in kaj prinaša okrožnica papeža Frančiška z naslovom Hvaljen, moj Gospod – Laudato si’: O skrbi za skupni dom? Zdi se, da je osrednja in bistvena beseda okrožnice integralna, celostna ekologija. Papež pokaže, kako so v vzrokih, pojavnih oblikah in rešitvah krize povezani naravoslovni, naravovarstveni, družbeno-ekonomski in kulturni ter teološko-duhovni vidiki ekološke krize.
Namen večera o ekologiji je najprej zavedati se resnosti stanja. V osrednjem delu pogovora želimo celovito odpreti vsebino papeževe okrožnice, zato sogovorniki poklicno ali strokovno pokrivajo naravoslovje, klimatske spremembe, naravovarstvo, ekonomijo, duhovnost in teologijo. Končno bomo vsaj deloma skušali odgovoriti na vprašanje, kaj (z)more in mora narediti vsak izmed nas, kaj lahko storimo skupaj in katere vidike reševanja lahko pričakujemo od različnih akterjev družbe in Cerkve.
Omenimo še nekatere poudarke okrožnice. Papež posebej pokaže na pomembnost lepote, vlogo pravičnosti, skupnega dobrega in dostojanstva, ki vključuje možnost dela (zaposlitve). Zelo močna so poglavja, ki zadevajo posebne naloge krščanstva: izhodišče je vera v stvarjenje in odrešenje, ki kliče k angažiranju. Po papežu je ekološka kriza del širše družbene in kulturne krize, krize smisla in duhovne krize – zlasti zahodne civilizacije. Rešitev krize zato vključuje iskanje celovitega pristopa, ki bi povezal različne ljudi z isto notranjo težnjo: poiskati nov način življenja, novo kulturo.
