28. pogovorni večer Divača – mesto nad Reko
28. pogovorni večer Divača – mesto nad Reko
Tri tragične zgodbe iz polpretekle zgodovine, povezane s Trstom: Danica Tomažič in Stanko Vuk, Leopoldina Mekina ter Ksenija in Rado Hribar…
Gostje večera bodo:
Majda Colja Kompan, sestrična Danice Tomažič
Borut Mekina, novinar Mladine ter sorodnik Leopoldine Mekina
Peter Hribar, nečak Rada Hribarja in
Alenka Puhar, novinarka in publicistka, ki ji bomo namenili zaključno besedo…
Pogovorni večer bo v četrtek, 24. novembra, ob 18.30 v Dvorani Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Škrateljnovi domačiji v Divači.
Pogovor bo vodil arhitekt Stojan Lipolt.
Vstop prost, vabljeni!
Tokratni pogovorni večer se navezuje na predavanje »Zgodovina slovenske politične razdvojenosti« dr. Jožeta Pirjevca s 15. pogovornega večera aprila 2013 in bo nekakšen vpogled v prelomni čas druge svetovne vojne, ko je slovenski narod potegnilo v spiralo nasilja in državljanske vojne. Izredno občutljiva tema, zakoreninjena v delitvah na Staroslovence in Mladoslovence iz časa druge polovice 19. stoletja, obremenjuje Slovenski narod še danes. Zgodbe treh slovenskih družin so bolj ali manj povezane s Trstom, ki ga v sklopu sedaj že šest let trajajočih pogovornih večerov Divača – mesto nad Reko obravnavamo kot gravitacijsko točko Krasa...
Danica Tomažič, levo orientirana sestra narodnega heroja Pinka Tomažiča in Stanko Vuk, krščanski socialec, obetavni literat ter nekakšen »primorski Kocbek« sta Primorcem znana kot Mladoporočenca iz ulice Rossetti. Protagonista romana Fulvia Tomizze sta umrla nasilne smrti 10. marca 1944 skupaj z obiskovalcem dr. Dragom Zajcem v dolgo nepojasnjenih okoliščinah, vsekakor pa zaradi političnih razlogov v smislu obračuna Partije s predstavniki »politične sredine«.
Leopoldina Mekina je bila rojena v Trstu leta 1908. Njen oče, strojevodja na Južni železnici, se je pred fašizmom z družino umaknil v Slovenijo, kjer je kasneje Leopoldina v času okupacije prevzela vlogo okrožne sekretarke KPS in OF za Ljubljano. 27. januarja 1945 jo je aretirala protirevolucionarna Slovenska politična policija v zaklonišču vile slikarja Toneta Kralja na Gerbičevi ulici v Ljubljani. Po večmesečnih zaslišanjih je bila ob koncu vojne v nepojasnjenih okoliščinah umorjena. Za nekatere izdajalka, za druge pa sodno oproščena potencialna kandidatka za narodno herojinjo predstavlja najbrž prvo žrtev povojnih pobojev…
Ksenija Hribar, vnukinja Josipa Gorupa, ki je temelje svoje gospodarske rasti vzpostavil v Trstu, nadaljeval pa na Reki, je bila poročena z Radom Hribarjem, predstavnikom vzhajajoče slovenske gospodarske elite. Njuna pot, prežeta tudi s kontroverznimi vzponi in padci, poskusi izogibanja vojni in nenasilnimi kontakti z obema vojskujočima stranema, se je tragično končala po 4. januarju leta 1944, ko so ju partizani zvečer odvedli z Radovega gradu Strmol ter umorili nad vasjo Mače pri Preddvoru. Čas okupacije, revolucije in z njima povezana dogajanja so botrovali, da so umirali ljudje, ki jih danes lahko označimo kot rodoljube. Želeli bi, da pogovorni večer izzveni kot apel proti nasilju…
28. pogovorni večer PLAKAT.jpg
Podprite Družino!
Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.
Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.
Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.
Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.
Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB
Sklic: 00 76805
Hvala že v naprej za vaš prispevek!
Uredništvo spletnega medija Družina
