V soboto, 25. januarja, bo ob 18.30 v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja v sklopu molitvene osmine za edinost kristjanov liturgija sv. Janeza Zlatoustega, ki je najbolj razširjena izmed treh, ki se uporabljajo v katoliških Cerkvah bizantinskega obreda. Liturgijo bo daroval vladika križevske eparhije mons. Nikola Kekić. Pel bo Slovenski ekumenski zbor, ki bo ob tej priložnosti obeležil 10-letnico svojega delovanja.

Grkokatoliška liturgija združuje tako vzhodno (pravoslavno) kot zahodno (katoliško) tradicijo znotraj katoliške Cerkve. Obhajanje liturgije, ki je znana po lepem liturgičnem petju ter bogati simboliki, pomeni pripravljenost na dialog s pravoslavnimi sestrami in brati. Vzhod izvorno pozna dve liturgiji: aleksandrijsko in antiohijsko. Liturgija sv. Janeza Zlatoustega izhaja iz antiohijske. Izpričano je, da so obred opravljali že v 4. stoletju. Izročilo Cerkve pravi, da je Janez, imenovan tudi Krizostom ali Hrizostom, konec prvega in v začetku drugega stoletja za časa svojega patriarhata v Carigradu iz liturgije sv. Bazilija sestavil krajšo obliko liturgije, je pojasnil Mihajlo Hardi. Krizostom je bil sloveč pridigar, prav zato tudi njegovo ime Zlatousti.

Slovansko-bizantinski obred, v katerem se opravlja liturgija sv. Janeza Zlatoustega, je razdeljena na tri dele, in sicer na pripravo darov - proskomidijo, besedno in evharistično bogoslužje. Med besednim in evharističnim bogoslužjem je tudi veliko prošenj ali jektenij, ki jih pojeta diakon ali duhovnik ter zbor. Posebnost vzhodne liturgije pa je tudi obhajilo, pri katerem se, za razliko od rimskega obreda, uporablja kvašen kruh. V primerjavi z rimskim obredom, kjer je obhajilo vsakdanja duhovna hrana, je v vzhodnih obredih obhajilo nagrada za zgledno krščansko življenje. V znamenje povezanosti pa ob zaključku obreda vsem navzočim razdelijo blagoslovljeno skorjo kruha, katerega sredica je bila pri obredu uporabljena kot obredni kruh.