V okviru junijskega srečanja skupine Mozaik vabljeni na predavanje Sonje Pungertnik o odpuščanju, ki bo v soboto, 18. junija, ob 20. uri v Ksaverijevi dvorani pri sv. Jožefu na Poljanah v Ljubljani (dvorana ob cerkvi, vhod z dvorišča).

Zakaj je potrebno vedno znova odpuščati?
Odpustiti pomeni dobesedno pustiti nekaj za sabo. Ne-odpuščanje so verige, ki vlečejo v preteklost in ne pustijo, da bi zaživeli svobodno, odpuščanje pa nas osvobodi vezi bolečega spomina, ranjenega odnosa, strahov, zamer, ki nas utesnjujejo. Vsak človek ima kakšno področje, pri katerem je priklenjen kot z verigo, nekaj, kar mu preprečuje, da bi svobodno živel. Odpuščamo v odnosu do samega sebe, do naših bližnjih ali pa bolj oddaljenih ljudi (npr. v primeru nesreč, zlorab, v šolstvu, politiki itd.). Tudi Bogu imamo kaj odpustiti, a si pogosto ne upamo priznati, da Boga ne razumemo ali mu celo zamerimo. In čeprav je odpuščanje Božja milost, pa vendar zahteva sodelovanje človeka.

Sonja Pungertnik je po poklicu defektologinja, kasneje pa je opravila I. II. in III. stopnjo izobraževanja iz realitetne terapije. Svoje znanje je nadgradila še s študijem Duhovnega izpopolnjevanja na Teološki fakulteti v Ljubljani ter s štirimi leti neformalnega izobraževanja s področja duhovnega spremljanja posameznikov in skupin. Tri leta je delala kot učiteljica slepih in slabovidnih otrok, nato šest let kot izvajalka programov na področju socialnega, invalidskega in družinskega varstva, od leta 2007 pa je zaposlena v Ignacijevem domu duhovnosti, kjer skupaj s p. Ivanom Platovnjakom vodi šolo odpuščanja. Na Radiu Ognjišče pripravlja in vodi oddajo Luč v temi. Leta 2014 je bila izbrana za Slovenko leta. Je od rojstva slepa in s svojim življenjem pričuje, da je vsak lahko dar za druge, le svojo poklicanost moramo odkriti.

Za neformalni del po predavanju so dobrodošli sadni/slani/sladki prigrizki.

Prispevek: prostovoljni darovi za prostor in gostjo.

Dobrodošli!