Ob 70. obletnici rojstva Vilija Steguja, pesnika, misleca, prevajalca, duhovnika v Solkanu (1970–1973), na Vojskem (1973–1975) in pri Slovenski misiji s sedežem v Ingolstadtu (1975–1989), vabimo v petek, 23. avgusta, na Prem pri Ilirski Bistrici.

Spominsko srečanje se bo začelo ob 16. uri v grajskih prostorih s simpozijem o Stegujevem življenju in delu ter kulturnim programom. Na voljo bodo tri publikacije: zgoščenka Vili Stegu, Razprave, članki, misli in dnevniki, zgoščenka in knjiga Iz zemlje tvoje so kali pognale z zapisi sorodnikov, sošolcev in prijateljev ter knjiga Krogi njegovega bivanja. Ob 18.30 bo pod zvonikom župnijske cerkve sv. Helene blagoslovitev spominske plošče in nato v cerkvi somaševanje, ki ga bo vodil koprski škof dr. Jurij Bizjak. Po maši bo družabno srečanje. Vabljeni!




Vili Stegu se je rodil na Premu 29. novembra 1943. Po gimnaziji v Postojni je nadaljeval študij na Teološki fakulteti v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen v Logu pri Vipavi 29. junija 1969 in 13. julija pel novo mašo na Premu. Služboval je kot kaplan v Desklah in Solkanu, nato je bil župnik na Vojskem nad Idrijo. Zadnjih 14 let pa je bil izseljeniški duhovnik v Ingolstadtu v Nemčiji. Umrl je 26. septembra 1989 in je pokopan na rodnem Premu.

Stegu se je poleg dušnopastirskega dela še veliko ukvarjal s pisateljevanjem in pesništvom. Bil je soustanovitelj Revije 2000. Do sedaj sta izšli dve njegovi pesniški zbirki: prva leta 1991 v italijanskem jeziku z naslovoma: Ko bom v zemlji ležal (Quando giacero' sottoterra ...) - pripravil jo je župnik Ambrož Kodelja; druga pesniška zbirka pa ima naslov: Ugašajoče sanje in je izšla pri Reviji 2000 leta 1996 v Ljubljani - uredil jo je prof. Peter Kovačič. 

Čeprav je zadnja leta živel v tujini, je redno ohranjal stik s slovenskim kulturnim prostorom. Prevajal in pisal je vrsto esejev, o tedaj v Sloveniji skoraj neznanih avtorjih, kot so; Stephanus Rosenzweig, Miguel de Unamun, Leon Bloy, Martin Bubr, Simone Weil, Emanuel Levinas, Emanuel Mounier in drugi. Ob poglabljanju v duhovni svet teh mislecev je tudi sam duhovno zorel in omahnil sredi dela 26. septembra 1989 na počitnicah doma.