Spominsko srečanje ob obletnici rojstva Vilija Steguja
Objava:
23. 08. 2013
Ura:
/
Trajanje:
23.8.2013
Deli:
Lokacija:
Prem pri Ilirski Bistrici
Spominsko srečanje ob obletnici rojstva Vilija Steguja
Spominsko srečanje ob obletnici rojstva Vilija Steguja bo 23. avgusta na Premu pri Ilirski Bistrici.
Ob 70. obletnici rojstva Vilija Steguja, pesnika, misleca, prevajalca, duhovnika v Solkanu (1970–1973), na Vojskem (1973–1975) in pri Slovenski misiji s sedežem v Ingolstadtu (1975–1989), vabimo v petek, 23. avgusta, na Prem pri Ilirski Bistrici.
Spominsko srečanje se bo začelo ob 16. uri v grajskih prostorih s simpozijem o Stegujevem življenju in delu ter kulturnim programom. Na voljo bodo tri publikacije: zgoščenka Vili Stegu, Razprave, članki, misli in dnevniki, zgoščenka in knjiga Iz zemlje tvoje so kali pognale z zapisi sorodnikov, sošolcev in prijateljev ter knjiga Krogi njegovega bivanja. Ob 18.30 bo pod zvonikom župnijske cerkve sv. Helene blagoslovitev spominske plošče in nato v cerkvi somaševanje, ki ga bo vodil koprski škof dr. Jurij Bizjak. Po maši bo družabno srečanje. Vabljeni!
![]()
Vili Stegu se je rodil na Premu 29. novembra 1943. Po gimnaziji v Postojni je nadaljeval študij na Teološki fakulteti v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen v Logu pri Vipavi 29. junija 1969 in 13. julija pel novo mašo na Premu. Služboval je kot kaplan v Desklah in Solkanu, nato je bil župnik na Vojskem nad Idrijo. Zadnjih 14 let pa je bil izseljeniški duhovnik v Ingolstadtu v Nemčiji. Umrl je 26. septembra 1989 in je pokopan na rodnem Premu.
Stegu se je poleg dušnopastirskega dela še veliko ukvarjal s pisateljevanjem in pesništvom. Bil je soustanovitelj Revije 2000. Do sedaj sta izšli dve njegovi pesniški zbirki: prva leta 1991 v italijanskem jeziku z naslovoma: Ko bom v zemlji ležal (Quando giacero' sottoterra ...) - pripravil jo je župnik Ambrož Kodelja; druga pesniška zbirka pa ima naslov: Ugašajoče sanje in je izšla pri Reviji 2000 leta 1996 v Ljubljani - uredil jo je prof. Peter Kovačič.
Čeprav je zadnja leta živel v tujini, je redno ohranjal stik s slovenskim kulturnim prostorom. Prevajal in pisal je vrsto esejev, o tedaj v Sloveniji skoraj neznanih avtorjih, kot so; Stephanus Rosenzweig, Miguel de Unamun, Leon Bloy, Martin Bubr, Simone Weil, Emanuel Levinas, Emanuel Mounier in drugi. Ob poglabljanju v duhovni svet teh mislecev je tudi sam duhovno zorel in omahnil sredi dela 26. septembra 1989 na počitnicah doma.
Spominsko srečanje se bo začelo ob 16. uri v grajskih prostorih s simpozijem o Stegujevem življenju in delu ter kulturnim programom. Na voljo bodo tri publikacije: zgoščenka Vili Stegu, Razprave, članki, misli in dnevniki, zgoščenka in knjiga Iz zemlje tvoje so kali pognale z zapisi sorodnikov, sošolcev in prijateljev ter knjiga Krogi njegovega bivanja. Ob 18.30 bo pod zvonikom župnijske cerkve sv. Helene blagoslovitev spominske plošče in nato v cerkvi somaševanje, ki ga bo vodil koprski škof dr. Jurij Bizjak. Po maši bo družabno srečanje. Vabljeni!
Vili Stegu se je rodil na Premu 29. novembra 1943. Po gimnaziji v Postojni je nadaljeval študij na Teološki fakulteti v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen v Logu pri Vipavi 29. junija 1969 in 13. julija pel novo mašo na Premu. Služboval je kot kaplan v Desklah in Solkanu, nato je bil župnik na Vojskem nad Idrijo. Zadnjih 14 let pa je bil izseljeniški duhovnik v Ingolstadtu v Nemčiji. Umrl je 26. septembra 1989 in je pokopan na rodnem Premu.
Stegu se je poleg dušnopastirskega dela še veliko ukvarjal s pisateljevanjem in pesništvom. Bil je soustanovitelj Revije 2000. Do sedaj sta izšli dve njegovi pesniški zbirki: prva leta 1991 v italijanskem jeziku z naslovoma: Ko bom v zemlji ležal (Quando giacero' sottoterra ...) - pripravil jo je župnik Ambrož Kodelja; druga pesniška zbirka pa ima naslov: Ugašajoče sanje in je izšla pri Reviji 2000 leta 1996 v Ljubljani - uredil jo je prof. Peter Kovačič.
Čeprav je zadnja leta živel v tujini, je redno ohranjal stik s slovenskim kulturnim prostorom. Prevajal in pisal je vrsto esejev, o tedaj v Sloveniji skoraj neznanih avtorjih, kot so; Stephanus Rosenzweig, Miguel de Unamun, Leon Bloy, Martin Bubr, Simone Weil, Emanuel Levinas, Emanuel Mounier in drugi. Ob poglabljanju v duhovni svet teh mislecev je tudi sam duhovno zorel in omahnil sredi dela 26. septembra 1989 na počitnicah doma.
