V Vatikanu se bosta danes na pogovornem srečanju sestala papež Frančišek in anglikanski primas Justin Welby. Že sinoči sta oba cerkvena voditelja skupaj obhajala bogoslužje in molila večernice v rimski cerkvi sv. Andreja in sv. Gregorja na griču Celio v spomin na začetek uradnega dialoga med katoličani in anglikanci pred 50 leti. Slovesnosti se je po vatikanskih navedbah udeležilo tudi 36 katoliških in anglikanskih škofov iz 19 držav.



Na začetku večerne molitve sta Frančišek in nadškof Welby podpisala skupno izjavo, v kateri povzemata mešano oceno dosedanjega dialoga in izražata upanje za nadaljnje korake. V zadnjih 50 letih je bil dosežen »velik napredek« v odnosih med obema Cerkvama, še vedno pa obstajajo številne točke, glede katerih edinost ni dosežena, predvsem duhovniško posvečevanje žensk in odnos do istospolne usmerjenosti. Tudi vprašanje, kako v Cerkvi izvajati avtoriteto, ostaja sporno. Te razlike pa ne smejo pripeljati do zmanjšanja ekumenskih prizadevanj.

V nagovoru je papež obe Cerkvi pozval k sodelovanju v vsakodnevnem življenju. Katoličani bi se morali nenehno spraševati, ali določene dejavnosti ne bi mogli opravljati v sodelovanju »z anlglikanskimi brati«. Nadškof Welby je dejal, da se bo Cerkev spremenila v »gladiatorsko areno«, če se bodo kristjani med seboj prepirali in si ne izražali medsebojnega sočutja in sprave. Edinost se doseže z deli usmiljenja.

Začetek uradnega dialoga med katoličani in anglikanci je zaznamovalo srečanje anglikanskega primasa Arthurja Michaela Ramseya s papežem Pavlom VI. 23. marca 1966 v Vatikanu. Takrat sta se cerkvena voditelja dogovorila glede ustanovitve mešane mednarodne komisije, ki se odtlej redno sestaja, da bi dosegla edinost pri spornih temah.

Po juniju 2013 in juniju 2014 je to tretje rimsko srečanje anglikanskega primasa Welbyja s papežem Frančiškom. Nazadnje sta se cerkvena voditelja sestala na svetovnem molitvenem srečanju za mir v Assisiju sredi letošnjega septembra.

Med leti 1397 in 1960 se papež in anglikanski primas nista sestajala več stoletij. V času reformacije se je britanski kralj Henrik VIII. ločil od Rima in se leta 1534 sam razglasil za voditelja anglikanske državne Cerkve. Šele v šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je med Cerkvama razvil vse bolj zaupni dialog.

Vir: Kathpress / RV
Foto: splet