Zgodbe migrantov in odnos EU do njih

Festival bo trajal od 16. do 19. junija. Filmi bodo na ogled v Slovenski kinoteki in Kinodvoru v Ljubljani, projekcije p bodo tudi v Izoli, Murski Soboti in Vipavi. Prikazanih bo 27 filmov iz 18 držav, načrtovanih je 34 projekcij (program). V njih bodo odsevale zgodbe migrantov in beguncev iz različnih držav in časovnih obdobjih. Hkrati pa bodo razkriti tudi vzroki za odhod od doma zdaj in v preteklosti. Opozorili bodo na vojne, vojne, množične kršitve človekovih pravic, ekološke katastrofe, globalno neenakost, prilaščanje ozemlja ... Kakšno življenje si lahko migranti ustvarijo v tuji državi, pa je odvisno od njene politike, čemur se festival ne bo izognil. Migranti niso le pasivne žrtve, temveč tudi dejavni posamezniki, ki iščejo svoj prostor pod soncem in si želijo integracije v novo skupnost in pravične obravnave.

Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je število beguncev, ki je lani preseglo 51 milijonov, najvišje po drugi svetovni vojni. Amnesty International ob tem poudarja, da kar 86 odstotkov vseh beguncev ostaja v državah v razvoju in hkrati opozarja na neustreznost evropskih migracijskih politik ter nevarnost na mejah. Pri prehodu Sredozemskega morja je lani umrlo več kot 3.400 ljudi.

Begunci in migranti v Sloveniji

Kdo so begunci in migranti, česa si želijo in česa se bojijo, pa najbolje vedo tisti, ki se srečujejo z njimi. Eden izmed njih je p. Robin Schweiger, ki vodi Jezuitsko službo za begunce (JRS) v Sloveniji.

Delujete v Jezuitskem združenju za begunce Slovenije. Kakšne so stiske ljudi v njem? S čim se begunci najtežje spopadajo?

Različni ljudje se soočajo z različnimi stiskami. Prosilci za mednarodno zaščito, ki so nastanjeni v Azilnem domu v Ljubljani se na primer težko soočajo z dolgimi postopki za pridobitev zaščite, nekateri bi radi delali, pa jim je to onemogočeno po zakonu. Nedokumentirani tujci se težko soočijo, da so zaprti v instituciji zaprtega tipa, ki je Center za tujce v Postojni. Že samo bivanje v Centru za tujce je za mnoge zelo stresno in povzroča različne stiske. Mnogo beguncev, ki je že dobilo status begunca, ima težave pri integraciji v slovensko družbo. Nekateri imajo težave pri učenju slovenskega jezika, mnogi pa težko dobijo zaposlitev.

Kaj menite o množičnih migracijah iz afriških držav? Kako bi jih preprečili in kako najbolje pomagali beguncem?

p. Robin Schweiger, foto: Tamino Petelinšek
Množične migracije so zelo kompleksen pojav. Vsak dan smo soočeni z novimi barkami, ki iz kaotične Libije prihajajo na Lampeduso. Mnogi zapuščajo afriške države, v katerih je vojaški konflikt (Somalija, Eritreja) in preko tega otoka, ki so vrata v Evropsko unijo, prihajajo v Evropo. Da bi preprečili odhod ljudi, bi bilo treba urediti razmere v izvornih državah. Včasih je to težko oziroma nemogoče, zato je treba pomagati tem beguncem in jih sprejeti. K temu nas zavezuje tudi deklaracija Združenih narodov o statusu begunca.

Kako bi se morala Slovenija vključiti v reševanje te problematike? Bi morala sprejeti priseljence?

Nekatere države, na primer Italija in Grčija, sta zelo obremenjeni z begunci, ki prihajajo iz Sirije in drugih držav, kjer traja vojaški konflikt. Same niso več kos situaciji. Zato je treba izraziti solidarnost in v duhu delitve bremen med evropskimi državami tudi sprejeti priseljence. Zato bi bilo lepo, da Republika Slovenija sprejme določeno število beguncev.

Kako boste zaznamovali svetovni dan beguncev?

Udeležili se bomo praznovanja za svetovni dan beguncev, ki bo na Prešernem trgu v Ljubljani v petek 19. junija od 13. do 19. ure.

Se boste udeležili Festivala migrantskega filma?

Če bom le utegnil, se bom rade volje udeležil tega festivala.