»Božič zame pomeni upanje in nežnost ...« Najnovejši intervju s papežem Frančiškom za italijanski časnik »La Stampa« se prične z razmišljanjem o pomenu božiča. V poldrugo uro trajajočem pogovoru z vatikanskim časnikarjem Andreo Torniellijem se je papež razgovoril o trpljenju otrok in tragediji lakote po svetu, o odnosu med katoliško Cerkvijo in drugimi krščanskimi telesi, pa o vprašanjih o zakonski zvezi in družini, osrednji temi zasedanja izredne škofovske sinode v prihodnjem letu.

Ko se bližajo prvi božični prazniki njegovega pontifikata, papež s svojo običajno preprostostjo pojasnjuje, kako naj preživimo to obdobje: »To je srečanje z Jezusom.« Božič je srečanje Boga z njegovim ljudstvom, je pa tudi tolažba, »skrivnost tolažbe«. Božič, zatrjuje papež, »nam pripoveduje o nežnosti in upanju«. Božični prazniki so povabilo vsem kristjanom, naj ne postanejo »hladna Cerkev, ki ne ve, v katero smer potuje, ki je vezana na ideologije, v posvetno držo«. Papež Frančišek odgovarja na kritike in stereotipe tistih, ki želijo praznovanje božiča spremeniti v nekaj nepomembnega, z nekaj prepričljivimi besedami: »Če nekdo nima možnosti, ali pa če nam položaj ne dopušča, da bi doumeli to radost, potem pač praznike preživimo ob posvetnem veseljačenju. Toda med globoko radostjo in posvetnim veseljem je precejšnja razlika.« Kot pojasnjuje, sam božično noč najraje preživi v cerkvi v tihi molitvi.

Sveti oče nadaljuje s spominom na 50. obletnico zgodovinskega obiska papeža Pavla VI. v Sveti deželi in ob tem izrazi željo, da bi tja odpotoval tudi sam in se tam srečal »s svojim bratom Bartolomejem, carigrajskim patriarhom«.

Papež Frančišek nato odgovarja na vprašanja o trpljenju nedolžnih otrok, ki ne razumejo vzrokov za svoje trpljenje in ki lahko zaupajo le Bogu, »svoje življenje izročijo Božjemu pogledu«. Trpljenje otrok je zelo očitno tudi na področjih, kjer vlada lakota. Papež nas vse vabi, naj se otresemo brezbrižnosti in naj se izogibamo množičnemu odmetavanju odpadkov. Družbeni nauk Cerkve je njegov kompas, pojasnjuje papež in omenja nedavno objavljeno apostolsko spodbudo Evangeljsko veselje ter se odziva na kritike, ki jih je bilo njegovo pisanje deležno v nekaterih krogih. Po mnenju papeža Frančiška na svetu živi veliko število ubogih, svetovno gospodarstvo pa nikoli ne uspe izboljšati njihovega stanja, celo v obdobjih razcveta ne. Na vprašanje, ali je kdaj užaljen, če ga označijo za marksista, papež odgovarja: »Gre za zgrešeno ideologijo, toda poznam veliko marksistov, ki so dobri ljudje in zaradi njih te oznake ne občutim kot žaljivke.«

Edinost kristjanov je še eno izmed prednostnih vprašanj svetega očeta. Dandanes, pojasnjuje papež Frančišek, obstaja »ekumenizem krvi«. V številnih državah, pove sveti oče, kristjane ubijajo brez razlike, ker pač nosijo križ in prebirajo Sveto pismo, nihče pa jih ne vpraša, ali so anglikanci, katoličani, luteranci ali pravoslavni. Kljub temu je edinost milost, ki jo moramo še doseči.

Glede vprašanja o prejemanju zakramentov za ločene in civilno znova poročene se papež v omenjenem pogovoru še ne opredeljuje, ampak se sklicuje na konzistorij prihodnjega februarja in na izredno zasedanje škofovske sinode v letih 2014 in 2015. Pove le, da izključevanja ločenih iz prejemanja evharistije ne gre razumeti kot kazen. Poudarja potrebo po razsodnosti, »ki pa naj ne hromi našega odnosa, temveč naj bo vrlina tistih, ki imajo v rokah moč sprejemanja odločitev«.

V odgovoru na vprašanje o ustreznem razmerju med Cerkvijo in politiko papež Frančišek razmišlja o odnosu, ki se giblje v različnih okoljih in z različnimi nalogami, njegov cilj pa mora vedno biti pomoč ljudem. »Politika je plemenita«, sveti oče navaja besede papeža Pavla VI. »To je ena izmed najvišjih oblik dobrodelnosti. Umažemo pa jo, kadar jo zlorabimo za naše poslovanje.«

Na koncu Frančišek spregovori še o vlogi žensk v Cerkvi. Po njegovem mnenju je ženske na cerkvenih položajih potrebno ceniti in spoštovati, ne pa »klerikalizirati«, s čimer jasno zavrača predlog o kardinalskem imenovanju žensk.





Vir: www.news.va / Kathpress
Foto: splet