Papež Frančišek je danes odpotoval na svoj šesti mednarodni apostolski obisk v Turčijo. Po prihodu v Ankaro je najprej obiskal mavzolej prvega turškega predsednika Atatürka, nato pa je v predsedniški palači potekal uradni sprejem in srečanje s turškim predsednikom Erdoganom. Popoldne je bilo na programu srečanje s predstavniki turških oblasti, med katerim je papež Frančišek imel tudi prvi govor. V ospredje je postavil dialog, predvsem medverski in medkulturni, spregovoril je o razmerah na Bližnjem Vzhodu in izpostavil položaj v Siriji in Iraku, obsodil fanatizem in fundamentalizem, pozval k skupni odgovornosti ter poudaril pomembno vlogo Turčije. Ta ima po papeževih besedah zaradi svoje zgodovine, geografskega položaja in pomembnosti, ki jo prevzema na tem območju, veliko odgovornost, saj imajo njene izbire in zgled posebno vrednost in lahko znatno pomagajo pri pospeševanju civiliziranega srečanja in pri odkrivanju praktičnih poti miru in pristnega napredka.

Sveti oče je izpostavil potrebo po dialogu, ki poglablja poznavanja in z razločevanjem vrednoti mnoge stvari, ki nas povezujejo, obenem pa nam pomaga z modrostjo in vedrino videti razlike, da bi se lahko učili tudi iz teh. Še naprej si je treba potrpežljivo prizadevati za izgradnjo trdnega miru, ki je postavljen na spoštovanje temeljnih pravic in dolžnosti, povezanih s človekovim dostojanstvom. Tako se lahko presežejo predsodki in bojazni ter se naredi prostor za spoštovanje, srečanje in razvoj. Za dosego tega cilja pa je po Frančiškovih besedah temeljno, da državljani muslimani, judje in kristjani »uživajo iste pravice in spoštujejo iste dolžnosti«. Na ta način se bodo lažje prepoznali kot bratje in tovariši na poti, se vedno bolj oddaljevali od nerazumevanj in pospeševali sodelovanje in dogovor. Kot je poudaril papež, bosta verska svoboda in svoboda izražanja, učinkovito zagotovljeni vsem, spodbujali razcvet prijateljstva ter tako postali zgovorno znamenje miru.

V nadaljevanju je spomnil na razmere na Bližnjem Vzhodu, ki je že predolgo »prizorišče bratomornih vojn«. Poudaril je, da se ne smemo vdati v luči nenehnih sporov, kot da izboljšanje položaja ne bi bilo mogoče: »Z Božjo pomočjo lahko in moramo vedno obnavljati pogum za mir!« Frančišek se je izrecno obrnil na turškega predsednika Erdogana in dejal, da k dosegu tega visokega in pomembnega cilja lahko prispeva tudi medverski in medkulturni dialog, ki opušča vsako obliko fundamentalizma in terorizma. »Nasproti fanatizmu in fundamentalizmu, nerazumnim strahovom, ki spodbujajo nerazumevanja in diskriminacije, je treba postaviti solidarnost vseh vernikov, ki ima za stebre spoštovanje človeškega življenja in verske svobode, kar sta svoboda bogočastja in svoboda do življenja v skladu z versko etiko, zagotavljanje vsega potrebnega za dostojno življenje in skrb za naravno okolje«, je zatrdil papež.

Spregovoril je tudi o terorističnem nasilju v Siriji in Iraku, kršenju najosnovnejših humanitarnih zakonov glede zapornikov in etničnih skupin, velikemu preganjanju manjšin, katerega žrtve so tudi kristjani in jezidi. Turčija, ki je sprejela veliko število beguncev, je po Frančiškovih besedah neposredno vpletena v te dramatične razmere, mednarodna skupnost pa ima moralno dolžnost, da državi pomaga pri oskrbi teh beguncev. Poudaril je, da je zaustavitev krivičnega agresorja dopustna, a vedno v spoštovanju mednarodnega prava, pri čemer je papež še izpostavil, da razrešitev problema ne sme biti zaupana samo vojaškemu odgovoru. »Potrebna je večja skupna zavzetost, postavljena na vzajemno zaupanje, ki bo omogočila trajen mir in končno namenila vire za prave boje, vredne človeka, ne za oboroževanje, ampak za boj proti lakoti in boleznim, za trajnostni razvoj in varovanje stvarstva, za pomoč v mnogih oblikah revščine in marginalnosti, ki jih ne manjka niti v sodobnem svetu.«

Vir: Radio Vatikan / M. M. Š.
Foto: RV / AP