Papeževo potovanje v Gruzijo in Azerbajdžan, predvideno za konec letošnjega septembra, bo v znamenju miru in bratskih odnosov. Geslo obiska v Azerbajdžanu je svetopisemski navedek »Vi vsi pa ste bratje« iz evangelija po Mateju, kot je poročal vatikanski časnik L'Osservatore Romano, spominjalo pa naj bi, da so z vidika papeža in katoliške Cerkve »vsi ljudje del ene same družine, ki skupaj živi v bratstvu in prijateljstvu«.



Papež Frančišek je ob napovedi potovanja v letošnjem juniju dejal, da želi z obiskom v Gruziji in Azerbajdžanu »počastiti starodavne krščanske korenine na tem območju – vedno pa v duhu dialoga z drugimi veroizpovedmi in kulturami«. Obenem želi »spodbuditi poti upanja in miru«. V skladu s tem je tudi geslo obiska v Gruziji: »Pax vobi« ali »Mir z vami«.

Obisk v Gruziji in Azerbajdžanu od 30. septembra do 2. oktobra je drugo potovanje svetega očeta na krizno območje Kavkaza v letošnjem letu: konec junija je Frančišek že obiskal Armenijo.

Logo papeževega obiska v Azerbajdžanu naj bi po navedbah vatikanskega časnika prikazoval svetlo modre, rdeče in zelene plamene – te barve vsebuje tudi azerbajdžanska zastava. Plameni obrobljajo rumen križ, ki z barvami simbolizira Vatikansko državo. Logo naj bi poleg tega tudi sporočal, da papež v deželo potuje v jubilejnem letu usmiljenja – oblika loga obiska v Azerbajdžanu je enaka obliki simbola svetega leta.

V Azerbajdžanu sta 2. oktobra na programu predvidena srečanje s šejkom kavkaških muslimanov Allahshukurjem Pashazadejem in obisk mošeje Heydar Aliyev, kasneje pa še srečanje s pravoslavnim škofom Aleksandrom iz Bakuja in s predsednikom tamkajšnje judovske skupnosti.

1. oktobra bo papež Frančišek na stadionu Mikheila Meskhija v gruzijskem mestu Tiflis obhajal slovesno bogoslužje, nato pa se bo srečal z duhovniki in redovniki na tem območju ter z ubogimi in s sodelavci Karitas.

Vatikan in večinsko islamski Azerbajdžan sta diplomatske odnose vzpostavila leta 1992. Nekdanja sovjetska republika ob Kaspijskem morju, ki danes meji na Gruzijo, Armenijo, Iran in Turčijo, je tako kot Slovenija svojo neodvisnost razglasila leta 1991.

Odnosi med Vatikanom in Azerbajdžanom so se leta 2012 še okrepili: ustanova iz te azijske države je financirala obnovo katakomb v Rimu, ki so v upravi Vatikana. Vatikan je ob podpisu pogodbe poudaril, da prvič v novejši zgodovini ustanova iz večinsko šiitske države financira obnovo krščanskega spomenika. Zaradi neugodnega položaja človekovih pravic v Azerbajdžanu pa je bil projekt deležen tudi številnih kritik.

Vir: Kathpress
Foto: splet