S 43. številko našega tednika je izšla tudi 54. številka priloge za družbo in kulturo, Slovenski čas. Matej Avbelj v uvodniku razmišlja o bolni državi, Mitja Steinbacher pa se sprašuje, »ali bomo vendarle obrnili barko« in v prispevku ugotavlja, da dodatna krepitev državne vloge v slovenskem gospodarstvu ni rešitev. Andrej M. Poznič piše o tem, kakšno stanje duha razodevajo naše letošnje volilne izbire, Brane Senegačnik pa si v svoji kolumni postavlja vprašanje, ali analitiki družbenega življenja res verjamejo lastnim besedam.

Foto: Tatjana Splichal

K pogovoru smo tokrat povabili prof. dr. Matevža Kosa s Filozofske fakultete ob izidu njegove knjige O nevšečnosti biti Slovenec, s piscem se je pogovarjal naš kolumnist Brane Senegačnik. Igor Bahovec v zapisu predstavlja nekatere vidike vernosti v Sloveniji, Slovence pa označi kot »sodobne iskalce duše«. Objavljamo tudi prevod drugega dela članka p. Petra Laha, ki je za švicarsko revijo Religion und Gesellscahft in Ost und West na kratko predstavil dejavnosti nadškofij Maribor in Ljubljana, ki so privedle do finančnega zloma, in analiziral vzroke za polom.

V Slovenskem času predstavljamo civilnodružbeno pobudo Resnica in sočutje, s katero sodelujoči v Sloveniji spodbujajo procese poslavljanja od travmatskih bremen 20.stoletja, predvsem od druge svetovne vojne ter z njo povezane državljanske vojne in povojnega nasilja. Kot »vizionarja narodne pomiritve« je pisec prispevka Bogomir Štefanič označil slikarja, pesnika in esejista Maksima Sedeja ml., ki je po daljši bolezni umrl v letošnjem septembru.

France Pibernik med izseljenskimi pisci predstavlja Ludveta Potokarja, Simon Malmenvall pa razmišlja o potrebnosti vezi med liturgijo in lepoto. Nik Trontelj razčlenjuje, kako so se v evropski zgodovini zvrstile različne stopnje odnosov med državnimi in cerkvenimi oblastmi. Direktor Družine Tone Rode je na mednarodnem posvetu krščanskih poslovnežev predstavil dokument evropskih škofov Evropska skupnost solidarnosti in odgovornosti, njegovo predavanje v celoti objavljamo tudi v 54. številki Slovenskega časa.

Tudi zadnja stran priloge je tokrat namenjena sodobni ekonomiji. Prodorni češki ekonomist Tomaš Sedlaček v knjigi z naslovom Ekonomija dobrega in zla, prevod katere bo v kratkem izšel pri založbi Družina, med drugim piše o tem, kako sodobna ekonomija paradoksalno uporablja Jezusova načela. Janez Dular v jezikovni kolumni razmišlja o (vsaj na videz) spremenjenih pravilih slovenske slovnice.

Želimo vam prijetno branje!