Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

V noč knjige je posvetila svetlobnica

Za vas piše:
Ksenja Hočevar
Objava: 23. 04. 2015 / 17:06
Oznake: Družba
Čas branja: 7 minut
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:23
Ustavi predvajanje Nalaganje
V noč knjige je posvetila svetlobnica

V noč knjige je posvetila svetlobnica

Kot prvi nagrajenec svetlobnice se bo v zgodovino vpisal Marijan Igor Eiletz z romanom Krik brez odmeva.

Praznovanju noči knjige se je založba Družina pridružila na poseben način: razglasila je nagrajenca literarne nagrade svetlobnica. Prvo svetlobnico je prejel Marijan Igor Eiletz za roman Krik brez odmeva. Predsednik žirije nagrade svetlobnica Jože Horvat je izbor utemeljil: »Besedilo je tematsko najbližje načelu iz natečaja, po katerem naj bi nagrajeni roman predstavljal “literarne figure … preizkušane v boju za obstoj v navzkrižnih interesih idelogij in nacij”, “zaznamovane pa (naj bi) bile z iskanjem smisla svoje eksistence med premagovanjem političnih, socialnih in mišljenjskih vzorcev časa, z vero v presežnost bivanja, v moralne vrednote in zvestobo svojemu rodu”.« Roman se dogaja v Sloveniji v času druge svetovne vojne, z začetkom v Mariboru. Tu je doma osrednji lik, ki se potem zaradi nemške okupacije umakne v Ljubljano, kjer spozna začetke znane revolucionarne prakse v Sloveniji, med nadaljnjim potekom zgodbe pa se znajde med četniki, nato partizani, ob koncu vojne pa se umakne v Italijo in od tod v Argentino. Tu sreča svojo mladostno prijateljico iz Maribora, toda njuno razmerje se konča tragično, saj v tem času v Argentini vlada diktatorski režim, ki surovo uniči njuno družinsko zvezo.


Klemen Lah, Bojana Bučar in Boštjan Kocmur

Nagrajenec se podelitve ni mogel udeležiti, saj živi v Argentini, nagrado je prevzel njegov nečak Boštjan Kocmur, ki je prebral elektronsko pošto nagrajenca. "Upam, da nikogar ne bo motila zgodba dveh revolucij, v marsičem podobnih, vendar s precejšnjimi razlikami," je zapisal 89-letnik "iz daljnega prekocenaskega juga". Da je bil naslov Krik brez odmeva navidhnjen od Munchove famozne slike, "kjer tudi ni čutil nobenega odmeva, kot ga pogrešamo še vedno v Sloveniji in Argentini." Zapisal je še, da si je roman zamislil kot mozaik previdno izbranih kamenčkov vseh barv, ki jih je nabiral iz resničnih zapiskov in pripovedovanj prijateljev, ostalo pa so njegove fiksne zamisli. "Neki pisatelj je zapisal, da se mnogokrat dogaja paradoks, da se samo iz fiktivnosti bere resnica." Slovesne podelitve v noči knjige v galeriji Družina pa sta se udeležila avtorja drugih dveh nominiranih del: Klemen Lah, ki je roman Barbarsko dejanje poslal pod šifro Raskolnikov in Bojana Bučar, ki je roman Ne hodi po mušnicah poslala pod šifro Mehkoba.

Jože Horvat: "Vsi teksti zajemajo snov iz žive sodobnosti minulega stoletja"

Na razpis je prispelo 16 tekstov, vsi v slovenskem jeziku. "Vsi teksti zajemajo snov iz – če smem tako reči – žive sodobnosti minulega stoletja in zadnjih let, zajemajoč iz podeželskega in mestnega okolja in različnih socialnih plasti, pri čemer svoje like in razmere prikazujejo prizadeto in v kritični luči," je povedal predsednik žirije Jože Horvat in dodal, da je žirija razpravlajala o besedilih na treh sejah. Najprej je po besedah Horvata ugotavljala njihovo ustreznost glede na pogoje v razpisnem oziroma natečajnem tekstu, pri čemer je izločila dve besedili, saj po dolžni nista izpolnjevali pričakovanega obsega: za roman sta bili daleč prekratki. "Vse druge je obravnavala z vidika kvalitete in pričakovane vsebine oziroma tematike, kakor jo je nakazal razpis. V zvezi s tem je seveda tekla glavna debata. Nekatere pripovedi so bile namreč na nizki ravni oziroma le deloma v skladu z vsebinskimi, tj. duhovno-kulturnimi določili razpisa. Na zadnji seji se je nato odločila za troje besedil, ki so izstopala oziroma bila najbliže vrednostnim kriterijem žirije."


Nagrado svetlobnica je iz rok direktorja Družine Toneta Rodeta v imenu nagrajenca prevzel njegov nečak Boštjan Kocmur. Strokovno žirijo svetlobnice sestavljajo: Jože Horvat, Brane Senegačnik, Ignacija Fridl in Mateja Snoj. Igor Škamperle, tudi član žirije, se podelitve zaradi obveznosti ni mogel udeležiti. Večer je vodila Manica Ferenc. (fotografije Tatjana Splichal)


Ignacija Fridl: "Z veseljem smo prebirali besedila. Se ob njih spraševali, preiskovali in spreminjali"

"Svetlobnica vzniklnila iz želje, da bi v času, v katerem živimo, v času, ko besede postajajo žetoni za marketing, za reklamo, v času, ko smo priče prevaram in lažem sleherne besede, da bi v tem času beseda znova postala zavezujoča. Da bi beseda znova znala vzdramiti človeka, ga spodbuditi k temu, da znova preiskuje samega sebe in se sprašuje, kje so moje meje, kam lahko stopim in kako vstopim, da bo v meni lahko prebival tudi nekdo drug. Tisti ti, ki je morda drugačen od mene, drugačen od mojega jaza, pa vendarle ima ob meni na takšen ali drugačen način pravico preživetja in življenja," je na podelitvi nagrade dejala članica žirije za svetlobnico Ignacija Fridl. . Da je člane žirijo veselilo, ko so med vsemi besedili prejeli besedila, ki so ta izziv in to željo začutila, je dejala Fridlova in spregovorila o treh nominiranih besedilih. "Med prispelimi teksti je besedilo morda na prvi pogled povsem intimistično, ki preiskuje svoj lastni jaz, pa vendarle ne zato, da bi se ob njem in v njem ustavil in mu privoščil vso svobodo, kakršno razglaša današnja ideologija, temveč zato, da bi bil to krik in poziv: tu sem in potrebujem tudi nekoga drugega. Na drugi strani smo bili soočeni z besedilom, ki govori o aktualni slovenski družbeni stvarnosti, o razpadlosti, o raztrohnjenosti slovenske družbe, o iskanju svojega lastnega mesta – bodisi kot umetnika, bodisi kot ženske v tem prostoru: tem, tu in zdaj. Ko so vrednote na nek način izgubljene in ko iščemo kompas. In nazadnje besedilo, ki nas preseneti s svojo epsko širino, ki odpira prostor jaza veliko širšemu prostoru družbe. In ne samo prostoru v Sloveniji, temveč tudi širše: razpetosti človeka med dve domovini," je dejala Fridlova in sklenila: "Na tak način moramo priznati, da smo z veseljem prebirali prispela besedila in se ob njih tudi mi spraševali, se ob njih tudi mi preiskovali in spreminjali. In kakor je vsak začetek težak je to prvo leto svetlobnice popotnica, ki bi jo želela dati prihodnjim svetlobnicam, novim lučem, novim oknom, novim zvezdam na slovenskem literarnem nebu. Upam, da bodo ob vseh različnih prostorih in različnih okvirih človeka, posameznikov in družbe, kot so nam jih odprle letošnje klnjige, da bodo prihodnje leto morda veliko bolj odprle - kar smo morda pogrešali - tudi literarni virtuoznosti, stilistični vrhunskosti in na tak način zadostile tudi željam najbolj zahtevnih bralcev."


Tone Rode: "Ni nam vseeno za slovensko besedo, za slovensko knjigo"

Kot je povedal direktor založbe Tone Rode hoče založba s svetlobnico sporočiti slovenski javnosti, »da nam ni vseeno za slovensko besedo, za slovensko knjigo ter da zaupamo v ustvarjalnost in življenjsko energijo Slovencev«. Predsedniku Društva slovenskih pisateljev Ivu Svetini, ki se je v poslanici ob svetovnih dnevih knjige sprašuje "Ali smo res narod knjige?" je Rode odgovoril, da narod knjige vsekakor smo. "Morda nismo država knjige, a narod knjige smo in to bomo vse dotlej, dokler bomo posamezniki, podjetja in civilna družba pripravljeni za to kaj dati od sebe in ne samo pričakovati, kaj bo za to storila država. Dokler bodo slovenski avtorji iz notranjega nagiba pisali dobre zgodbe, ki se nas bodo dotaknile, dokler bomo kot potrošniki kupovali knjige slovenskih avtorjev, dokler bodo založbe zavestno in načrtno spodbujale in promovirale."


Podelitve pa sta se udeležila avtorja drugih dveh nominiranih del: Klemen Lah, ki je roman Barbarsko dejanje poslal pod šifro Raskolnikov in Bojana Bučar, ki je roman Ne hodi po mušnicah poslala pod šifro Mehkoba.


Literarno nagradni večer v noči knjige je s pesmijo bogatila Manca Izmajlova.

Razpis literarne nagrade svetlobnica 2015

Kupi v trgovini

Izpostavljeno
Pot v samoslovenstvo
Zgodovina
39,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh