V tej apokaliptični zgodbi je opisan svet, v katerem je vero v Boga zamenjal posvetni humanizem, ki ne priznava ničesar, kar bi bilo nad naravnimi zakoni in človekom ter razglaša, da je človek sam svoj gospodar.

Verstva počasi izginjajo, katoliška Cerkev je preganjana, vzhodne religije so se združile v eno samo panteistično religijo, ki predstavlja vedno večjo vojaško nevarnost za Zahod.
Brez duhovne razsežnosti življenja so ljudje na smrt zdolgočaseni in se množično odločajo za legalno evtanazijo namesto za prazno obstajanje in životarjenje.

V tej kulturi obupa se pojavi Julian Felsenburgh, karizmatični voditelj, skrivnostna in privlačna oseba, ki obljublja mir v zameno za slepo zvestobo. Tistim, ki se upirajo, grozi mučenje in usmrtitev. Množica ljudi začne slediti Felsenburghu in ta kmalu postane vladar sveta.

V tem težkem in zmedenem času živi tudi p. Percy Franklin, glavni junak romana. Neustrašen in neomajen v načelih je Franklin edina oporna točka za redke preostale katoličane, medtem ko angleška katoliška Cerkev žalostno propada.

Zgodba doseže vrhunec z apokaliptičnim spopadom teh dveh karizmatičnih oseb.

GOSPODAR SVETA JE EDEN IZMED PRVIH MODERNIH DISTOPIČNIH ROMANOV, NAPISAN JE BIL LETA 1907. KNJIGA JE IZREDNO PRONICLJIVA PRI OPISOVANJU TEHNOLOŠKO NAPREDNE DRUŽBE, KI HITI PROTI SVOJEMU KONCU.

Robert Hugh Benson (1871–1914) je bil sin canterburyjskega nadškofa in anglikanski duhovnik. Leta 1903 se je spreobrnil v katolištvo in leta 1904 je postal duhovnik. Za časa življenja je veljal za eno od osrednjih fi gur angleške literature, danes je skoraj pozabljen avtor. Gospodar sveta je njegovo najbolj odmevno delo.

ROMAN STA ZA PREROŠKI OZNAČILA PAPEŽ BENEDIKT XVI. IN PAPEŽ FRANČIŠEK.