Na 63. izvedbi Ljubljana Festivala bo 6. julija 2015 ob 20:00 nastopil Krzysztof Penderecki, legenda, ki se zapisuje z zlatimi črkami med dirigente in skladatelje. Prejel je številne nagrade, med drugim treh grammyjev in velja za pionirja moderne glasbe in raziskovalca novih izraznih možnosti inštrumentov in človeškega glasu. The Guardian ga je razglasil za največjega živečega poljskega skladatelja, v Ljubljani pa bo v ponedeljek, 6. julija, predstavil Poljski rekviem, eno svojih najpomembnejših del, posvečeno nekaterim tragičnim dogodkom v poljski zgodovini in njenim junakom. Pod taktirko Krzysztofa Pendereckega ga bodo izvedli Orkester Slovenske filharmonije¸ Zbor Slovenske filharmonije¸ Zbor Opere SNG Maribor, Komorni zbor Ave in štirje solisti. Sopranistka Iwona Hossa je ena vodilnih poljskih pevk, ki s Pendereckim sodeluje že enajst let in je z njim izvedla vse vokalno-inštrumentalne kantate in oratorije. Mezzosopranistka Agnieszka Rehlis je bila med drugim solistka na veliki turneji z Izraelskim filharmoničnim orkestrom pod vodstvom Pendereckega, novembra lani pa je sodelovala v praizvedbi najnovejšega dela Pendereckega Dies Illa, ki ga je napisal ob 100. obletnici začetka prve svetovne vojne. Tenorist Adam Zdunikowski je reden sodelavec Pendereckega, poljskih opernih hiš in nekaterih nemških gledališčih. Njegov repertoar poleg opernih vsebuje tudi parte v številnih oratorijih in kantatah. Basist Liudas Mikalauskas je solist v Državnem opernem gledališču v Kaunasu in predavatelj na tamkajšnji Akademiji za glasbo. Danes je eden najprepoznavnejših in pomembnih basistov mlajše generacije, zaradi svojega žametnega glasu pa izjemno priljubljen pri občinstvu.

Poljski rekviem, ki ga bo predstavil v Cankarjevem domu v ponedeljek, 6. julija, ob 20.00, nosi v sebi politično družbene povezave s številnimi dogodki. Mnogi menijo, da gre pravzaprav za nekakšno skladbo v nastajanju, po drugi strani pa je poklon tihemu spominu na tragične dogodke v poljski zgodovini, občudovanje samozavesti tega preizkušanega naroda in globoko religiozno sporočilo. Začetki veličastnega dela segajo v leto 1980, ko je nastala Lacrimosa, ki jo je Penderecki napisal v spomin Lechu Walesi in gibanju Solidarnost ter žrtvam vstaje pristaniških delavcev v Gdansku. Leta 1981 je nastal Agnus v spomin na kardinala Wyszynskega, vodilno osebnost poljske Cerkve. Drugi stavki so posvečeni poljskim žrtvam taborišča Auschwitz, žrtvam varšavske vstaje proti nacistom leta 1944 in ruskemu poboju poljske inteligence v Katinskem gozdu. Leta 2005 je dodal še Ciaccono za godala v spomin na Karola Wojtylo, priljubljenega poljskega papeža Janeza Pavla II. Besedilo Poljskega rekviema je večinoma enako kot v preostalih mašah za umrlimi, hkrati pa si je skladatelj vendarle dovolil nekoliko spremeniti oziroma dodati besedilo, posebej izbrano za skladbo: v Sekvenci je v stavku Recordare, Jesu pie vključil tradicionalni poljski himnus Święty Boże, ki je močno vsebinsko sporočilo in na poseben način podkrepi namen rekviema – zgodovinski spomin in trpljenje poljskega naroda v upanju na odrešenje in večno življenje. Himnus se ponovi tudi v Ofertoriju.

Poljski rekviem je ena najobsežnejših partitur, ki jih je Krzysztof Penderecki napisal v osemdesetih letih in slogovno sodi k delom v neoromantičnem glasbenem jeziku poznih sedemdesetih, vendar je prepleten tudi z elementi eksperimentiranja, značilnega za skladateljevo zgodnje ustvarjalno obdobje. Delo je bilo naročilo Južnonemškega radia in württemberškega Državnega gledališča. Praizvedba je bila pod dirigentskim vodstvom Mstislava Rostropoviča konec septembra 1984 v Stuttgartu. Premiera revidirane verzije (z dodanim Sanctusom) je bila leta 1993 v Stockholmu na festivalu Penderecki, kjer je za dirigentskim pultom stal avtor, praizvedba dokončne verzije tega epohalnega dela z vključeno Ciaccono pa je bila leta 2005 pod vodstvom skladatelja v Vroclavu.


www.ljubljanafestival.si
www.facebook.com/ljubljanafestival
twitter.com/FLjubljana