Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

»Anton Strle sveti na temnih krajih naših veleposestev«

Za vas piše:
Ksenja Hočevar
Objava: 21. 10. 2018 / 05:46
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 22.10.2018 / 11:15
Ustavi predvajanje Nalaganje
»Anton Strle sveti na temnih krajih naših veleposestev«

»Anton Strle sveti na temnih krajih naših veleposestev«

Mašo ob 15. obletnici smrti Božjega služabnika na Žalah daroval škof Peter Štumpf.

V soboto, 20. oktobra, zvečer so se v cerkvi na Žalah spomnili 15. obletnice smrti božjega služabnika duhovnika Antona Strleta. »V svojem duhovniškem življenju je profesor Strle izpričal svojo vero, ljubezen do duhovniškega poklica in zvestobo Cerkvi,« je dejal v pridigi murskosoboški škof Peter Štumpf, ki je ob somaševanju Andreja Piša, postulatorja postopka za beatifikacijo Antona Strleta, Petra Možine, župnijskega upravitelja v župniji Ljubljana Sveti križ in drugih duhovnikov daroval mašo, po maši pa skupaj z verniki molil na Strletovem grobu. Ob obletnici smrti sta izšli knjižica z devetdnevnico k božjemu služabniku Antonu Strletu (izid je omogočil duhovnik in profesor na Teološki fakulteti Anton Štrukelj) in podobica z molitvijo za njegovo beatifikacijo, saj kot je dejal postulator Pirš, »je treba Božje služabnike poznati, jih posnemati in se jim priporočati«. Proces za beatifikacijo Antona Strleta po Pirševih besedah poteka na škofijski ravni: »Skrito željo imamo, da bi ga na tej ravni v kakšnem letu zaključili in bi se potrebno gradivo v originalu in marsikaj tudi v prevodu poslalo v Rim na kongregacijo za svetnike.«

(več o spominu na 15. obletnico smrti v novi tiskani številki Družine)


V cerkvi Vseh svetih na Žalah je mašo ob somaševanju duhovnikov daroval murskosoboški škof Peter Štumpf

Škof Štumpf: »Duhovne in intelektualne darove je uporabljal za širjenje Božje slave«

»Antonu Strletu ni bilo pomembno, da bi bil bogoslovni učenjak, temveč kako je svoje velike duhovne in intelektualne darove uporabljal za širjenje Božje slave,« je dejal soboški škof Peter Štumpf in dodal, da kdor se je srečal s profesorjem Strletom, se je vedno moral zamisliti o sebi. »Božji služabnik Strle je bil kakor topilec in čistilec srebra. Predvsem bogoslovce in duhovnike je očiščeval pepela mlačnosti in zarjavelosti malodušja. Kako bi lahko prezrli njegove skoraj vsakodnevne romarske sprehode k Mariji Pomočnici na Rakovnik, kamor se je z dežnikom v rokah odpravljal kar čez Golovec?« Škof Štumpf se je v pridigi spomnil čestega srečevanja z njim pri rakovniški Lurški votlini ali ko je vstopal v cerkev. »Ta srečanja so bila bežna, vendar zelo pozorna. Čeprav ni veliko govoril, je vedno izkazoval pozornost in zanimanje, kdo sem, kako študiram … Salezijanski predstojniki so nas vzgajali v prepričanju, da to, kar reče prof. Strle, drži kot pribito, ker prihaja od Božjega uma. Zdrav teološki nauk, ki mu je dajalo verodostojnost njegovo svetniško življenje je največ, kar lahko prejme bogoslovec od svojega profesorja.«



»Vsak dan je zmolil desetko za bogoslovce, tudi za 'zanemarjeno veleposestvo'«

Da je bil Anton Strle kot teolog in pedagog odličen vzgojitelj mladih, da so dozorevali za odgovornosti do Cerkve in do sveta, je dejal škof Peter Štumpf: »V njihov um in dušo je vlival znanje, predvsem pa svoje izkustvo Boga, tako da je k njim vstopal skozi njihova vrata. Najprej si je posvojil njihove ideje, da so potem lahko tudi oni vstopali skozi njegova vrata, in jih je tako preoblikoval po Kristusu in v Kristusu. Pri tem je spoštoval svobodo študentov, pa tudi sposobnosti in talente.« Škof Štumpf se je spominjal, da se je pri ocenjevanju ravnal po načelu, da je potrebno od tistega, ki je nadarjen, več zahtevati, kakor pa od tistega, ki se sooča z mejami. Za isto znanje je nadarjen bogoslovec dobil nižjo oceno kakor nadarjen. Za nadarjenega, a lenega študenta, je po besedah škofa Štumpfa včasih uporabljal izraz zanemarjeno veleposestvo. »Želel in trudil se je, da bi bilo tako večje ali manjše veleposestvo in da bi vsak čimbolj uporabil talente, ki mu jih je Bog zaupal. Profesor Strle je vsak dan zmolil vsaj desetko za bogoslovce v semenišču.«

»Divje razraščene vernosti je med nami veliko. Sovraštva do vere še več …«

S sobotnim večernim praznovanjem v cerkvi Vseh svetih na Žalah se je začelo praznovanje misijonske nedelje in škof Štumpf je povabil zbrane, naj bo misijonska nedelja »klic vsem nam, da ohranjamo pozornost in odgovornost do velikih neobdelanih veleposestev po vsem svetu«. Še prej, je dejal škof Štumpf, pa nam ne more biti vseeno, kako raste in se krepi vera na majhnem veleposestvu Slovenije: »Divje razraščene vernosti je med nami veliko. Sovraštva do vere še več. Verske brezbrižnosti pa največ.« Škof Štumpf je sklenil z besedami, da nam »vera daje upanje, da je Božji služabnik Anton Strle tudi zaradi svojega trpljenja za vero že pridružen Gospodovemu služabniku v nebesih, Jezusu Kristusu, ki sveti na temnem kraju naših majhnih in velikih veleposestev.



Po maši so verniki v dar prejeli knjižico z devetdnevnico in podobico z molitvijo za beatifikacijo Božjega služabnika Antona Strleta


Postulator Andrej Pirš se je zahvalil profesorju Antonu Štruklju za pomoč pri izdaji knjižice z devetdnevnico s priprošnjo k Božjemu služabniku Antonu Strletu, uršulinki s. Jasni Kogoj, članici zgodovinske komisije in vsem od škofa imenovanim, ki sodelujejo v procesu za beatifikacijo. Ta po Pirševem "poročilu" poteka na škofijski ravni in kot je povedal, imajo skrito željo, da bi ga na tej ravni v kakšnem letu zaključili in bi se potrebno gradivo v originalu in marsikaj tudi v prevodu poslalo v Rim na kongregacijo za svetnike.


Po maši so odšli na pokopališče in molili na grobu Antona Strleta. Mešani pevski zbor Olševek, ki je prepeval že med mašo, pa je zapel dve pesmi. (Fotografije K. H.)

Kupi v trgovini

Izpostavljeno
Pot v samoslovenstvo
Zgodovina
39,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh