Knjiga o zadnjem spopadu 2. sv. vojne
Knjiga o zadnjem spopadu 2. sv. vojne
Založba Morfem je izdala knjigo Stephena Hardinga Zadnja bitka ter knjigi literariziranih spominov Milenke Pungerčar.
V knjigi Zadnja bitka Stephen Harding opisuje, kako so v iztekajočih se urah druge svetovne vojne v Evropi ameriški in nemški vojaki združili moči.
Maj, leto 1945. Hitler je mrtev in tretji rajh so samo še kadeče se ruševine. Noben ameriški vojak noče biti zadnji mož, ki je umrl v boju zoper naciste. Zadnja bitka je resnična, čeprav skorajda neverjetna zgodba o eni najbolj presenetljivih bitk v drugi svetovni vojni.
Skupina ameriških tankistov, ki jo vodi stotnik Lee, je združila moči z nemškimi vojaki, da bi ubranila grad Itter, ki so ga oblegale fanatične esesovske čete. 5. maja 1945 so Američani s tremi tanki osvojili grad Itter na Tirolskem, kjer so Nemci v ujetništvu zadrževali številne francoske veljake, med drugimi tudi nekdanja premierja Paula Reynauda in Eduarda Daladierja ter generala Maxima Weyganda in Paula Gamelina.
Ko se Nemci in Američani niso gledali sovražno
Kmalu po osvoboditvi gradu so naleteli na velike težave. Pred gradom so se pojavile v boju utrjene enote sedemnajste Waffen-SS Panzer divizije, ki so želeli ponovno zavzeti grad in ubiti francoske ujetnike. Za trenutek je bilo videti, da bodo SS-ovci dosegli svoje. Američanom, ki so bili v očitnem zaostanku v izurjenosti in številu mož, so se pridružili protinacistični pripadniki nemške vojske, ki so skupaj z Američani, ujetniki in njihovimi ženami ubranili grad.
Grad Itter
Nenavadna bitka pa je postregla s še drugimi posebnostmi. Ne samo, da je šlo za edini trenutek v drugi svetovni vojni, ko si Nemci in Američani niso gledali z nasprotnih bregov, gre tudi za edino bitko v zgodovini vojn, v kateri so morale enote ameriške vojske braniti grad pred napadi nasprotnikov.
Nemški in ameriški vojak pred gradom Itter.
K bizarnosti celotnega dogajanja lahko zlahka prištejemo še dejstvo, da so bile ženske, ki so sodelovale v bitki (Augusta Bruchlen, ljubica takratnega francoskega vodje delavskega gibanja in žena francoskega generala Weyganda) tam zato, ker so tako hotele same.
Ameriški oficir Jack Lee in nemški častnik Josef Gangl
Kljub pogumnemu boju ameriško-nemških zaveznikov so SS enote napredovale. V nekem trenutku je bilo popolno zavzetje gradu samo še vprašanje časa. V grajska vrata so usmerili majhen prenosni, a zato nič manj nevarni protitankovski netrzajni top, a v tistem trenutku so se v ozadju že pokazale zavezniške enote (tudi okrepljene s pripadniki avstrijskega protinacističnega gibanja), ki so SS enote dokončno pregnale.
Veliki zvezdi nenavadne zgodbe sta ameriški oficir Jack Lee, ki je ubranil grad pred nemškimi napadalci, in nemški častnik Josef (Sepp) Gangl, ki je podlegel strelu ostrostrelca SS, medtem ko je branil grad. Danes je Gangl v Avstriji poznani heroj anti-nacističnega upora.
Napeta zgodba pripoveduje o presenetljivem zavezništvu, navdihujočem junaštvu in zagrizenem spopadu med nepomirljivimi sovražniki.
Spomini Milenke Pungerčar
Knjigi Milenke Pungerčar Upornica ter Informbiro in oslovski kašelj sta literarizirani spomini. V romanu Upornica je avtorica prikazala obdobje druge svetovne vojne in doživljanje tega težkega časa. Obsežni roman je napisan v tretji osebi ednine. Čeprav gre za realistično prozo in prizadevanje, da bi bilo opisovanje čim bolj objektivno, se oris vojnega dogajanja dvigne na višjo raven, in to v uveljavljanje etičnih vrednot, kakršne so: neomajna pokončnost, zvestoba svojemu narodu, boj za svobodo ter tovarištvo in solidarnost.
Upor in zapor
Zgodovinske okoliščine ljudi določajo. Glavna oseba Mira je na začetku vojne stara komaj petnajst let. Kljub mladosti ohranja moralno in uporniško držo ter se bojuje proti okupatorju. Njena neomajnost ima tudi posledice, saj jo sovražnikova politična oblast obsodi na dolgo zaporno kazen in strpa v ječo. Med zaslišanjem jo tudi mučijo. Zaprta je v več italijanskih zaporih, med drugimi v takem, ki ga vodijo nune.
Avtorica opisuje nečloveške razmere, v katerih skušajo politične zapornice zlomiti tako, da jim jemljejo človeško dostojanstvo. Pisateljičino slikanje dogajanja v zaporih kljub vsemu ni črno-belo. Jetnice so dobro organizirane, tudi na drugi strani se kdaj pa kdaj najdejo posameznice, ki pripomorejo pri stikih med zapornicami in lačnim obsojenkam primaknejo kak grižljaj. Italijanski zdravnik izstradani in bolni Miri reši življenje, večina zaporniškega osebja pa deluje kruto.
Dekle v svojem zorenju prehodi življenjsko pot od ne kdo ve kako srečnega otroštva na podeželju v Slovenskih goricah in pomanjkanja starševske ljubezni. Mati in oče sta jo zaradi slabega socialnega položaja in nesoglasij izročila v varstvo starim staršem. Teta, ki je živela na domačiji, ji je bila iskreno naklonjena, toda skrb za preživetje je z doma pognalo tudi njo.
Mirino politično delovanje in njena upornost sta že na začetku dekletove zgodbe polne preizkušenj in tragičnih dogodkov. Vojna ljudi zaznamuje in jih rani – nikoli več niso taki, kot so bili pred njo.
Informbiro in oslovski kašelj
Vsebina knjige Informbiro in oslovski kašelj: Mlada idealistka se začne upirati sponam partijskega načina upravljanja z ljudmi kot družbenim materialom (kadrom), sponam družinskega življenja in okostenelim nasprotjem v družbi.Novi socialistični čas je prinesel ženski emancipacijo. Zavedati se je začela sebe, svoje ženskosti, spraševati se je začela, kje živi, za kaj živi. Osebna svoboda torej proti arbitrarnosti države in družbe.
Navidezno lahkotna zgodba, realistično napisana, postane tisto, kar je odlika dobrih romanov, univerzalnost. Zgodba, ki je temeljno osebna, postane na koncu tudi družbeno aktualna, tako v času, ki ga opisuje, kot tudi v današnjem trenutku.
Avtorica s tekočo romaneskno zgodbo takoj osvoji bralca. Glavna oseba Mira, nekdanja partizanska aktivistka, ki začne po vojni graditi ne le svoje lastno življenje, ampak tudi domovino, je predstavljena večplastno in brez olepševanja, pa vendar tudi nežno in čuteče, da zgodba kar kliče k potopitvi v njen svet. To je svet povojnega pomanjkanja, odrekanja, pa tudi osebnega in splošno družbenega hrepenenja po boljšem in svetlejšem jutri.
A Mira ni čisto tipična predstavnica takratne ženske: ne želi se podrediti vsem zahtevam oblasti, niti možu, ki ji po njenem ne izkazuje dovolj ljubezni. Prav zato je bila boj: sama s seboj, pa tudi z (bližjo) okolico ter njenimi pričakovanji in zahtevami. Vse dotlej, dokler ni našla v sebi moči za odločilne življenjske korake.
Knjige se dobijo na spletni strani založbe.
