Foto: splet / Wikipedia

Približno mesec dni po tem, ko je turški predsednik odredil preobrazbo znamenitega svetišča Hagija Sofija v Carigradu v mošejo, tamkajšnji krščanski mozaiki ostajajo prekriti z belim platnom. Kot je po navedbah avstrijskega Kathpressa poročal pravoslavni spletni portal Orthodox Times, umetnine iz 9. in 10. stoletja kljub napovedi turške vlade tudi zunaj časa muslimanske molitve niso na ogled obiskovalcem.

Zaenkrat še ni uradnih informacij, kdaj in na kakšen način bodo freske in mozaiki v notranjosti Hagije Sofije znova dostopni širši javnosti. Domislili naj bi se nekakšnega »sistema zadrge«, da bi lahko v svetišču zagotovili tako muslimansko molitev kot možnost ogleda znamenitosti za obiskovalce. Za javnost naj bi ostala zaprta le zgornja galerija.

Po preobrazbi v mošejo je pristojnost za Hagijo Sofijo prešla v roke turškega ministrstva za religijo; doslej so bili zanjo odgovorni na ministrstvu za kulturo in turizem, katerega zaposleni še vedno delajo v znameniti stavbi.

Bazilika Svete Božje modrosti je bila zgrajena leta 537 kot stolna cerkev v nekdanji prestolnici Vzhodnega rimskega cesarstva Konstantinoplu (danes Carigradu). Po padcu Carigrada leta 1453 jo je sultan Mehmed II. preuredil v mošejo. Tudi takrat so krščanski mozaiki »izginili«, namreč pod plastjo mavčne obloge. Šele po obnovi leta 1935, ko je bila bazilika spremenjena v muzej, so nekatere mozaike znova odkrili. Svetišče je kot ena najlepših zgradb na svetu od leta 1985 uvrščeno na seznam Unescove kulturne dediščine.