Foto: Vatican Media

Ko si znanstveniki v različnih raziskovalnih središčih po vsem svetu prizadevajo za odkritje učinkovitega cepiva proti koronavirusni bolezni 19, so katoliški škofje v Avstraliji in Združenem kraljestvu spregovorili o etičnem vprašanju uporabe splavljenih zarodkov pri razvoju cepiva, s čimer se ukvarja eno izmed raziskovalnih središč v Veliki Britaniji.

Cepivo, ki so ga razvili v raziskovalnem središču AstraZeneca na univerzi v Oxfordu, je bilo že klinično preizkušeno na razmeroma velikem vzorcu ljudi. Prvi rezultati kažejo, da cepivo proizvaja močne imunske odzive v sodelujočih, poroča akademski časnik The Lancet.

Moralno vprašljiv izvor

Pri izdelavi cepiva uporabljajo celične linije HEK-293, ki so jih leta 1973 razvili iz zarodnih ledvičnih celic, zraslih na tkivu namerno splavljenih človeških zarodkov. To pomeni, da je zgodovinski izvor cepiva povezan s splavljeno deklico, zaradi česar se pri uporabi cepiva porajajo številni etični pomisleki. Na podlagi izvirnega razvoja celično linijo zdaj reproducirajo klinično, brez potrebe po novih splavljenih zarodkih.

Poziv k razvoju nespornih alternativ

Avstralski in britanski škofje zaradi etičnih pomislekov pozivajo k razvoju cepiva proti koronavirusni bolezni 19, ki ne bi temeljilo na celični liniji, zrasli na splavljenem tkivu. Avstralski nadškof Antony Fisher svojo vlado poziva, naj poskrbi za »etično nesporno alternativno cepivo, če bodo znanstveniki seveda odkrili«. Avstralska vlada je namreč pred kratkim podpisala namero, da bo v primeru učinkovitih rezultatov proizvajala cepivo, ki so ga razvili pri podjetju AstraZeneca.

Telesno in moralno zdravje

Nadškof Fisher opozarja, da »večina vernikov ne nasprotuje cepljenju« in da mnogi katoličani molijo za cepivo proti novi bolezni. Toda, dodaja nadškof, Svetovna zdravstvena organizacija je priznala 167 možnih cepiv, od katerih jih je 29 že na kliničnih testiranjih.

»Če si bo vlada prizadevala za etično nesporno cepivo, potem moralni pomisleki ne bodo predstavljali težav. Če bo ljudem zagotovila, da nihče ne bo prisiljen sprejeti takšnega cepiva, ali da zaradi zavrnitve ne bo prikrajšan, ne bo težav,« je dejal nadškof. »Ključ je v iskanju rešitev, ki ščitijo telesno zdravje skupnosti, obenem pa spoštuje tudi njeno moralno zdravje in ljudem nudi izbiro.«

Nadškof Fisher je zapisal, da v primeru, če alternativne možnosti ne bodo na voljo, uporaba cepiva podjetja AstraZeneca po njegovem mnenju ne bi bila etična. »Če bi to storili, sicer ne bi sodelovali pri splavljanju zarodkov v preteklosti in danes,« je pojasnil, »toda kljub temu me to vprašanje zelo skrbi.«

Cepivo ali sokrivda?

V začetku letošnjega julija so britanski škofje prav tako izrazili svoje pomisleke glede etične dopustnosti novih cepiv. Potrdili so podporo Katoliške cerkve razvoju cepiva proti koronavirusni bolezni 19 za zaščito najšibkejših članov družbe, izpostavili pa so »stisko, ki jo mnogi katoličani doživljajo, ko so postavljeni pred izbiro, ali naj svojega otroka ne cepijo ali pa podprejo opravljanje splavov«.

Toda, kot so zapisali škofje, »Cerkev razlikuje med sedanjim neetičnim pridobivanjem cepiv in uporabo zgodovinskih celičnih linij, ki so nastale iz splavljenih zarodkov v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja«. Škofje upajo, »da je mogoče preveriti etični izvor takšnega cepiva«.