Papež Frančišek se je v kolumbijskem Medellinu srečal z okoli 12.000 duhovniki, posvečenimi osebami in semeniščniki ter njihovimi družinami. Vse zbrane je spodbudil k dejavnemu, pristnemu in veselemu življenju v veri. Poklici se pojavijo tudi »na poti trpljenja in krvi«, je dejal med sobotnim srečanjem na stadionu La Macarena v Medellinu, kamor se je odpravil po dopoldanskem bogoslužju in obisku sirotišnice.



Pristni poklici se rodijo tam, »kjer so življenje, gorečnost in volja, da bi živega Jezusa prinašali drugim«, je dejal papež. Za to ni potreben skladen svet z urejenimi družinami. »Smo del kulturne krize«, je Frančišek dejal v luči razmer v Kolumbiji. Sredi te krize pa Bog nadaljuje s svojim klicem.

Ostre besede je sveti oče namenil duhovnikom, ki v duhovniški službi vidijo priložnost za vzpon na družbeni lestvici in za pridobivanje osebnega bogastva, tistim, ki se uklonijo satanu, »ki prihaja z denarnico«. Takšne mladike na trti Jezusu so se same odločile, da se bodo posušile: »Bog pa ukaže, da jih je treba odrezati.«

Vendar pa po papeževih besedah Bog ne samo reže, ampak mladike prav tako obrezuje njihovih nepopolnosti. »Obljuba je, da rodimo sad in to v obilju, kakor pšenično zrno, če smo se le zmožni darovati, svobodno dati življenje.« Laži, prikrivanje in manipulacije ter »zlorabe Božjega ljudstva« med duhovniki ne smejo najti prostora, kajti nemogoče je istočasno služiti Bogu in denarju, je pojasnil Frančišek.

Papež je zbrane ves čas spontano nagovarjal in jim predlagal tri načine, kako ostati na pravi poti. Prvi je ta, da resnico vidimo z Jezusovim pogledom in čustvi: »Ne kot sodnik, ampak kot usmiljeni Samarijan.« Prav tako tudi z Jezusovimi dejanji in besedami, v ljubezni do bližnjega in v iskanju oddaljenih. Drugi način je temeljit študij, »molitveno branje Božje besede«, kajti »če ne poznamo svetih spisov, ne poznamo Jezusa, in ni mogoče ljubiti, ne da bi se poznali«. Kot tretji način, da ostanemo povezani z Jezusom, je papež navedel »veselje, ki nam ga nihče ne more odvzeti. Tako bomo lahko širili upanje novega življenja, ki nam ga je podaril Jezus.« Naše nalezljivo veselje pa mora biti prvo pričevanje Božje bližine in ljubezni.

Ob koncu nagovora je papež izpostavil še problem mamil, ki pesti drugo največje kolumbijsko mesto. Ostro je opozoril, kako »mamilarski morilci« uničujejo nešteta življenja mladih, obenem pa prosil »odpuščanja za vse tiste, ki so uničili sanje tolikih ljudi«. Medellin je bil več desetletij sedež enega najmočnejših mamilarskih kartelov.

Na zadnji večer svojega bivanja na nunciaturi v kolumbijski prestolnici je papež znova nagovoril množico zbranih, jubilantov, družinskih organizacij, mladoporočencev ter okoli 250 semeniščnikov in redovnikov. Spregovoril je o posevečenem, pa tudi o družinskem življenju. To naj bi bilo vedno odgovor Jezusu, »ki vam je povedal vaše ime in vas izbral za to življenjsko pot«. Frančišek je zbranim priporočil, naj pomislijo na svoj prvi klic, »ko vas je Jezus poklical po imenu« - podobno kot je apostola Petra ob klicu označil kot »skalo«.

Prvi poklic je po papeževih besedah kot »prva ljubezen, prelita v različne melodije življenja«. Življenje nas vodi v čudovite in izpolnjene trenutke, pa tudi trenutke razočaranja, greha ali teme, ko prekinemo z vsem in se vrnemo na začetek. Ime, ki nam ga je dal Jezus, pa ne zavaruje našega življenja. To moramo sami braniti s ponižnostjo, molitvijo in tako, da to milost izprosimo od Gospoda.

Vir: Kathpress / RV
Foto: Aleteia / Marko Vombergar