Papež Frančišek je v soboto nagovoril udeležence konference, ki jo je priredila Komisija škofovskih konferenc pri Evropski zvezi (COMECE) na temo »(Pre)misliti Evropo – krščanski prispevek k prihodnosti evropskega projekta«.



»Predvsem je pomenljivo«, je dejal papež, »da je to srečanje mišljeno kot dialoško soočenje v duhu odprtosti in svobode, s pomočjo katerega naj bi se medsebojno obogatili in osvetlili pot v prihodnost Evrope.« Govoriti o »krščanskem prispevku« za prihodnost celine, je pojasnil sveti oče, predvsem pomeni razmisliti o nalogi nas kristjanov danes po teh deželah, ki jih je skozi stoletja tako močno oblikovala vera.

Sveti oče je nagovor začel z omembo sv. Benedikta, zavetnika Evrope, in se pri tem osredotočil predvsem na dva temeljna prispevka, ki so ju kristjani dali Evropi in ju lahko dajo tudi v prihodnosti. Prvi »in morda največji« prispevek, ki ga lahko kristjani dajo današnji Evropi, je v tem, »da jo spomnijo, kako ona ni zbirka števil ali ustanov, ampak jo sestavljajo ljudje«.

Drugi prispevek je povezan s prvim: »Priznati, da so drugi prav tako ljudje, pomeni, da cenimo, kaj nas z njimi povezuje. Biti človek pomeni, da se povezujemo z drugimi, da postanemo skupnost.« Drugi prispevek je torej »pomoč, da znova odkrijemo smisel pripadnosti skupnosti«.

Družina je »prvotna skupnost«, v kateri se najbolje naučimo razumeti pomena edinosti in raznolikosti. Družina, je poudaril papež, je »harmonična zveza razlik med moškim in žensko, ki je toliko bolj resnična in globoka, v kolikor je rodovitna, sposobna odpreti se za življenje in za druge«. Podobno velja za civilno skupnost, ki lahko zacveti, če zna biti odprta za »drugačnost in odlike« vsakega posameznika znotraj skupnosti.

»Oseba in skupnost sta torej temelja Evrope, ki ju kot kristjani hočemo in lahko prispevamo za njeno izgradnjo«, je dejal Frančišek. In »opeke za to stavbo so dialog, vključevanje, solidarnost, razvoj in mir«.

Papež Frančišek je nagovor sklenil z navedkom iz Pisma Diognetu, zapisa iz najzgodnejšega krščanskega obdobja, ki pravi: »Kar je v telesu duša, to so v svetu kristjani.« »V današnjem času«, je dejal papež, »smo kristjani poklicani, da oživimo Evropo in njeno vest, ne tako, da si prizadevamo za svoj družbeni položaj, ampak da spodbujamo procese, ki bodo v družbi prebudili novo energijo«. Znova je spomnil na sv. Benedikta, ki mu »ni bil mar družbeni status, niti bogastvo, niti dosežena moč. Svojo moč je črpal iz vere, zazrt je bil v prihodnost in iz male votline v bližini mesta Subiaco se je porodilo vznemirljivo, neustavljivo gibanje, ki je povsem spremenilo obličje Evrope«.

Ob sklepu je sveti oče molil: »Naj sveti Benedikt, sel miru, spodbujevalec edinosti, mojster civilizacije, nam, sodobnim kristjanom, razjasni, kako je radostno upanje, ki izvira iz vere, sposobno spremeniti svet.«

Vir: Vatican Radio
Foto: splet