Papež Frančišek je prispel v Kolumbijo. Papeško letalo je pristalo na vojaškem območju letališča v Bogoti kmalu okoli 16. ure po krajevnem času, svetega očeta pa je ob izstopu iz letala pričakala številčna cerkvena in državna delegacija, vključno s kolumbijskim predsednikom Santosom.



Na letališču se je zbrala tudi množica navdušenih kolumbijskih vernikov, ki so mahali z zastavicami in ploskali v ritmu tradicionalne narodne glasbe. Deček Emmanuel Rojas, v ujetništvu rojeni sin nekdanje talke gibanja FARC Clare Rojas, je papeža objel in mu izročil ročno izdelano keramično golobico, simbol miru.

To je papeževo 20. apostolsko potovanje v tujino in med petdnevnim obiskom v mestih Bogota, Villavicencio, Medellin in Cartagena bo vsem Kolumbijcem prinesel sporočilo sprave in upanja.

31 let je minilo, odkar je rimski škof nazadnje obiskal to preizkušano deželo. Tokrat ni bilo načrtovanih nobenih uradnih govorov, saj je papež Frančišek hitro določil namen obiska s svojo nedeljeno pozornostjo in skrbjo za vse tiste ljudi, ki so mu najbolj pri srcu. Med hojo po rdeči preprogi proti papamobilu se je pogosto ustavil, da bi pobožal invalidne in bolne otroke, ter – še posebej boleče in pomenljivo v kolumbijskem kontekstu – si vzel čas za krajši klepet in blagoslov skupine iznakaženih in invalidnih vojnih veteranov, predstavnikov ene izmed premnogih skupin žrtev spora, ki si ga kolumbijski narod prizadeva pustiti v preteklosti.

Polne ljudi, preprostih Kolumbijcev, so bile tudi ulice med 15-kilometrsko vožnjo proti nunciaturi, kjer si bo utrujeni papež lahko odpočil in nabral novih moči za naporen in pričakovanj poln pastoralni obisk, ko bo »naredil prvi korak« z vsemi prebivalci tega razdeljenega in trpečega naroda, ki si neutrudno prizadeva najti najboljšo smer po poti miru, še vedno polni pasti. Pred nunciaturo se je sveti oče srečal s skupino vernikov, ki mu je zapela tradicionalne kolumbijske pesmi in zaplesala. Podarili so mu tudi »ruano colombiano«, značilni krajevni pončo. Papež je navzoče, med katerimi so bili tudi otroci z ulice, nekdanji odvisniki in ljudje v različnih stiskah, spodbudil z besedami: »Nikoli ne izgubite upanja, naj vas glede tega nihče ne prevara in vam ne ukrade upanja.«

Preden pa je legel k zasluženemu počitku, je papež Frančišek znova dal svoj glas najmanjšim ter izpostavil tisto najpomembnejše, ko je namenil pozornost skupini revnih sirot in ranljivih mladostnikov: »Nikoli ne izgubite veselja, nikoli ne izgubite upanja«, jim je dejal sveti oče in dodal: »In ne pozabite moliti zame!«

Med letom proti Kolumbiji je papež tradicionalno poslal telegrame voditeljem vseh držav, preko katerih je potovalo papeško letalo: Italije, Francije, Španije, Portugalske, Združenih držav Amerike, Nizozemske (njenih karibskih ozemelj) in Venezuele.

Vir: Vatican Radio / RV
Foto: Aleteia / Marko Vombergar