Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Spotikavci tudi v Ljubljani

Za vas piše:
K. C.
Objava: 31. 07. 2018 / 09:36
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 08.08.2018 / 05:37
Ustavi predvajanje Nalaganje

Spotikavci tudi v Ljubljani

Spotikavci so tlakovci z imeni in priimki judovskih družin, ki so bile umorjene v holokavstu.
Spotikavci so tlakovci z imeni in priimki judovskih družin, ki so bile umorjene v holokavstu. Prvi spotikavec so leta 1992 vgradili v tlak v Kölnu, od koder so v koncentracijsko taborišče in s tem v smrt odpeljali na stotine Romov in Sintov. Spotikavce ponavadi postavljajo na tla pred hišami, kjer je imela poslednji naslov kakšna judovska družina.

Idejni vodja t. i. spotikavcev (nem. Stolperstein) je Gunter Demnig, ki se je želel tako pokloniti vsem žrtvam nacističnega preganjanja, ne le judom. Rodil se je dve leti po koncu druge svetovne vojne. Z zanimanjem se je lotil preučevanja vzrokov, ki so pripeljali do grozodejstev, hkrati pa se je spraševal, kakšno vlogo so v krutem času odigrali njegovi starši. Ugotovil je, da je njegov oče sodeloval pri letalskih napadih, kar je zelo vplivalo na njegov odnos do njega in do žrtev druge svetovne vojne.

Plakat je oblikoval Mirko Ilić.

Študiral je industrijsko oblikovanje, a se je kmalu preusmeril na področje umetnosti. Njegova umetniška dela so vsa zelo angažirana in nosijo močna politična sporočila. Od leta 2000 se je povsem posvetil svojemu najodmevnejšemu delu, največjemu decentraliziranemu spomeniku holokavstu na svetu, sestavljenem iz t. i. spotikavcev.

Več kot 61.000 spotikavcev

Spotikavci so postavljeni v več kot 610 mestih. Skupno jih je po podatkih iz leta 2017 v 21 evropskih državah že več kot 61.000. V Sloveniji so prve spominske tlakovce položili leta 2012 v Mariboru, ko je bilo mesto Evropska prestolnica kulture. V ponedeljek, 6. avgusta, je svoje spotikavce dobila tudi Ljubljana. Prvega so položili na Cankarjevem nabrežju, zadnjega pa na Križevniški ulici, in sicer v spomin Otu Baumgartnerju, začetniku juda na Slovenskem.

Slovesnosti se bodo udeležili številni politiki in predstavniki mestne oblasti ter verski dostojanstveniki. Ob tej priložnosti bodo v prostorih Judovskega kulturnega centra na Križevniški odprli umetniško inštalacijo avtorjev Milana Moharja in Vadima Fiškina ter razstavo Vuka Ćosića Rekonstruirani portreti izbrisanih ljubljanskih judovskih someščanov.

Portreti judovskih meščanov v Ljubljani

Spletni interaktivni umetnik Vuk Ćosić je s podjetjem Tam-Tam pripravil plakatne portrete judovskih meščanov v Ljubljani, ki so bili med holokavstvom odpeljani v koncentracijska taborišča. Postavljeni so v bližini njihovih zadnjih bivališč.

Skozi čas so se ohranili fotografski portreti približno polovice izbrisanih Judov, za drugo polovico pa je Ćosić v sodelovanju z Markom Plahuto razvil posebno metodo digitalne rekonstrukcije videza »poetic fake«. Obraze je na novo ustvaril s sestavljanjem internetno dostopnih fotografij ljudi z istim imenom in/ali priimkom iz približno istega obdobja.

Avtorjeva teza je, da izbrisani živijo v razpršenem digitalnem spominu interneta, in jih je treba na novo sestaviti. Od-izbrisati. Portrete je oblikoval iz črk hebrejske abecede, kar prinaša dvojni učinek: če portret na velikih uličnih plakatih opazovalce gleda od daleč, se izriše kot portret, s približevanjem pa postaja besedilo, je pojasnjeno v sporočilu za javnost.

Med holokavstom uničena slovenska judovska skupnost

Tako se je na svoj dom simbolično vrnilo prvih 23 judovskih meščanov in njihovih svojcev, ki so jih med drugo svetovno vojno deportirali in usmrtili. »V holokavstu je bilo uničene več kot 90 odstotkov slovenske judovske skupnosti, ki si po tem nikoli več ni opomogla,« so v vabilu na slovesnost ob vgraditvi spotikavcev v Ljubljani, zapisali organizatorji: Mini teater, festival Hiša strpnosti in Judovski kulturni center Ljubljana. Sodelujejo pa tudi Sinagoga Maribor, Mestna občina Ljubljana in ZRC SAZU.

Pri Založbi ZRC je izšlo kar nekaj knjig na temo holokavsta in njegovih grozovitih posledicah, od Dežele senc, ki govori o skorajda popolnem iztrebljenju Judov v Prekmurju, do nekoliko bolj optimistične Slovenski pravični med narodi in zadnje z naslovom Joškovi otroci, ki nosi pozitivno sporočilo, saj pripoveduje zgodbo o skupini judovskih otrok, ki je smrti ušla. Po dnevniških zapiskih osiješkega Juda Joška Indiga so posneli tudi film Die Kinder von Villa Emma.

Tudi pri založbi Družina lahko dobite knjige o judovski tematiki: Fotograf iz Auschwitza, Maša za mesto Arras in knjigo Mohorjeve založbe Celovec Judje na Slovenskem.

Nalaganje
Nazaj na vrh