Papež Frančišek je med včerajšnjo opoldansko molitvijo na Trgu sv. Petra v Vatikanu napovedal, da bo 29. junija letos podelil kardinalski naziv 14 novih kandidatom, med njimi papeškemu miloščinarju, iraškemu patriarhu kaldejsko-katoliške Cerkve in nadškofu Karačija.

Po napovedi svoje izbire je papež dejal, da novi kardinali, ki prihajajo iz enajstih držav, »izražajo vesoljnost Cerkve, ki še naprej oznanja usmiljeno Božjo ljubezen vsem ljudem na zemlji«. Na Frančiškovem seznamu so tudi trije kandidati, starejši od 80 let, »ki so se odlikovali v služenju Cerkvi«.

Ko je sveti oče napovedal imenovanje novih cerkvenih dostojanstvenikov, je kardinalski zbor štel 213 članov, med katerimi je 113 mlajših od 80 let in imajo pravico do sodelovanja v konklavu pri volitvah novega papeža. Kardinal Angelo Amato, prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, bo 80 let dopolnil 8. junija letos.

Med Frančiškovim pontifikatom je ideja, da nekateri cerkveni položaji in večje nadškofije zahtevajo kardinalski naziv, že malce zbledela, ni pa še povsem izginila. V njegovi zadnji izbiri sta tudi papeški vikar za rimsko škofijo, Angelo De Donatis, in prefekt Kongregacije za nauk vere, Luis Ladaria. Drugi tradicionalni položaji, ki so običajno pomenili kardinalski naziv za tamkajšnjega škofa, kot so Benetke in Milano v Italiji ter Baltimore in Filadelfija v Združenih državah Amerike, tokrat niso vključeni v papeževo izbiro.

Z novimi imenovanji bo število kardinalov volilcev, torej vseh mlajših od 80 let, za pet članov preseglo mejo 120 volilcev, ki jo je določil papež Pavel VI. Tudi prejšnji papeži so to mejo višali, ne da bi število uradno spremenili.

Po konzistoriju 29. junija bo skoraj polovica članov volilcev v kardinalskem zboru imenovanih v pontifikatu papeža Frančiška. Devetnajst kardinalov, junija mlajših od 80 let, je imenoval sv. Janez Pavel II.; 47 jih je imenoval upokojeni papež Benedikt XVI.; 59 pa papež Frančišek.

Novi kardinali prihajajo iz Iraka, Španije, Italije, Pakistana, Peruja, Mehike, Bolivije, s Poljske, Portugalske, Madagaskarja in Japonske. Papež Frančišek jih je napovedal v tem vrstnem redu:

— kaldejski patriarh Louis Raphael I Sako, 69, iz Iraka;
— španski nadškof Luis F. Ladaria, 74, prefekt Kongregacije za nauk vere;
— italijanski nadškof Angelo De Donatis, 64, papeški vikar za rimsko škofijo;
— italijanski nadškof Giovanni Angelo Becciu, 69, namestnik državnega tajnika;
— poljski nadškof Konrad Krajewski, 54, papeški miloščinar;
— nadškof Karačija Joseph Coutts, 72, Pakistan;
— fatimski nadškof Antonio dos Santos Marto, 71, Portugalska;
— nadškof Pedro Barreto, 74, iz Huancaya, Peru;
— nadškof Desire Tsarahazana, 63, iz Toamasine, Madagaskar;
— nadškof Giuseppe Petrocchi, 69, iz L’Aquile, Italija;
— nadškof Thomas Aquinas Manyo Maeda, 69, iz Osake, Japonska;
— nadškof Sergio Obeso Rivera, 86, upokojeni nadškof v Xalapi, Mehika;
— škof Toribio Ticona Porco, 81, upokojeni prelat iz Corocora, Bolivija;
— španski klaretinec Aquilino Bocos Merino, 80.

Vir: Catholic Herald / Kathpress
Foto: Vatican News