»Mirno in rodovitno sobivanje med osebami in skupnostmi, ki pripadajo različnim verstvom, ni samo želja, ampak je konkretno možno in izvedljivo,« je dejal papež Frančišek 24. septembra 2014 med splošno avdienco , ki jo je namenil potovanju v Albanijo. Tudi v preteklosti so poskušali prekiniti nasilje zaradi verske pripadnosti.

25. septembra 1555 je bila podpisana listina Augsburški verski mir. Sprejeli so jo nemški cesar Karel V. in državni stanovi. S tem naj bi se končali boji proti protireformaciji, priznana pa je bila luteranska vera. Leta 1648 so podpisali tudi vestfalski mir, s katerim so zagotovili, da določila v augsburški listini veljajo tudi za kalviniste. Listina je določala, da vero v deželi izbere deželni knez: čigar dežela — tega vera (cuius regio — eius religio). Kdor se z izbrano vero ni strinjal, se je izselil. S tem so se strinjali protestanti in katoličani, drugače pa je bilo pri določilu glede cerkvenega imetja. Če se je deželni knez spreobrnil, je namreč moral vrniti svojo zemljo in položaj. Protestanti so se poskušali temu izogibati.

Še v 21. stoletju pa žal ne moremo govoriti o popolnem verskem miru na svetu. Organizacija Islamska država preganja kristjane in jazide, pa tudi v Sveti deželi prave strpnosti med pripadniki različnih veroizpovedi ni.

Delno povzeto po Wikipediji.
Foto: Wikipedija