Spomnimo: raziskovalci so 3. marca 2009 odkrili množično grobišče v rovu Svete Barbare v Hudi jami pri Laškem. V opuščenem delu nekdanjega rudnika rjavega premoga je bilo v maju in juniju 1945 pobitih vsaj 1410 žrtev. Vlada Janeza Janše je 13. aprila 2022 z odlokom grobišče Barbara rov razglasila tudi za spomenik državnega pomena. Ob današnji obletnici je predsednik vladne Komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč dr. Jože Dežman objavil kronološki zapis dogajanja od leta 2009 dalje.

Deveti krog pekla kot preddverje

Kot je spomnil Dežman, so raziskovalci v rovu sv. Barbare v hudi jami 3. marca 2009 prekopali 100 metrov rova s 400 m³ jalovine in prebili 11 pregrad iz betona, opeke, tračnic, ilovice. Kriminalistični svetnik Pavel Jamnik je tedaj izjavil: »Pravzaprav se človek, ko vidi vse to, kar smo videli mi pred nekaj minutami, počuti, kot da ga je zgodovina prav grobo posilila. In tudi Dantejev deveti krog pekla je pravzaprav šele preddverje tega, kar smo mi odkrili.«

Pompeji totalitarne groze

V vodoravnem rovu, je pojasnil Dežman, je bilo 426 mumificiranih trupel in ti prizori so pretresli slovensko in svetovni javnost. Karl Peter Schwarz je v Frankfurter Allgemeine Zeitungu o »strašni skrivnosti partizanov« podčrtal, da so v jašku sv. Barbare neke vrste Pompeji totalitarne groze – niso posledica naravne katastrofe, marveč načrtnega zločina. Tedanji minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik je storil vse, da bi preprečil nadaljnje raziskave in zaprl rov, a mu ni uspelo.

Zgražanja ob Türkovi izjavi

Ogromno zgražanja je izzvala izjava takratnega slovenskega predsednika dr. Danila Türka 8. marca 2009 v Trbovljah, češ da je tam zaradi dneva žena, prvorazredne teme, in da o drugorazredni temi, torej vojnem zločinu in zločinu proti človečnosti v rovu sv. Barbare, ne bo govoril, ker da naj bi bilo odkritje politična manipulacija. »Kaj pa je bil potem zločin in skrivanje zločina?« se sprašuje Jože Dežman in dodaja, da je Türk verjetno tudi zato izgubil na naslednjih predsedniških volitvah.

Župana poraz ni kaj dosti naučil

Nadalje predsednik vladne komisije opozarja na 20. april 2009, ko so v Ljubljani vnovič poimenovali ulico po totalitarnem diktatorju Josipu Brozu Titu. »Ustavno sodišče je 26. septembra 2011 prepovedalo to poimenovanje in tudi nadaljnje čaščenje Josipa Broza, ker bi bilo to protiustavno. Zorana Jankovića pa žal ta poraz ni naučil kaj dosti,« je še zapisal zgodovinar dr. Jože Dežman.

Naj bo omogočen vstop javnosti v rov

In še: »Kulturna vojna med tistimi, ki zanikajo pravico umorjenih do groba in spomina, in tistimi, ki so jo zahtevali, je trajala dolgo, predolgo. Zlasti po zaslugi slovenskega predsednika Boruta Pahorja in Zakona o prikritih grobiščih in pokopu žrtev, ki ga je sprejela vlada dr. Mira Cerarja, so bili posmrtni ostanki vseh 1410 umorjenih iz rova sv. Barbare izkopani in oktobra 2016 pokopani na pokopališču Dobrava v Mariboru. Naj bo omogočen vstop javnosti v rov sv. Barbare in njihov grob dostojno urejen.«