Letošnje velikonočne praznike bo skupaj obhajalo okoli 2,2 milijardi kristjanov. Danes, na veliki petek, po vsem svetu obhajamo spomin na Jezusovo smrt, jutrišnja velikonočna vigilija pa bo vernim že prinesla vest o Jezusovem vstajenju. V zahodni Cerkvi, ki ji pripada približno 1,9 milijarde vernikov, in v vzhodni Cerkvi s tristotimi milijoni vernikov,največ v Rusiji in Etiopiji, letošnje velikonočne praznike izjemoma obhajamo istočasno. Vse od nicejskega koncila leta 325 se najpomembnejši praznik krščanstva obhaja na nedeljo po prvi pomladanski polni luni. Ker pa se pravoslavna Cerkev pri svojih izračunih ne ravna povsem po gregorijanskem koledarju, veliko noč na zahodu in na vzhodu pogosto obhajamo ob različnih datumih.

Tudi znotraj največje krščanske veroizpovedi, v katoliški Cerkvi z 1,23 milijarde vernikov po vsem svetu, obstajajo v številnih deželah vzhodne Evrope, severne in vzhodne Afrike, na Bližnjem vzhodu, v Indiji ter v ameriški diaspori majhne, z vzhodnocerkveno tradicijo povezane Cerkve. Te veliko noč obhajajo po zahodnem koledarju, vendar po vzhodni tradiciji.

Poglavar svetovnega pravoslavja, carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej I., je že v začetku velikega tedna objavil svojo tradicionalno velikonočno poslanico. Patriarh v njej piše o trenutni svetovni gospodarski in finančni krizi, med vzroki zanjo pa navaja napuh in ošabnost. Jezusovo trpljenje je pot, ki nas vodi v zmago nad krizo, v zmago nad napuhom in ošabnostjo, meni Bartolomej I.. Jezus je smrt in greh premagal in svoje odrešenjsko delo nadaljuje tudi v današnjem svetu.

Na večer velike sobote se bodo po vsem svetu v pravoslavnih cerkvah začele večurne vstajenjske litanije – običajno šele ob 11. uri zvečer, torej precej kasneje kot običajna velikonočna vigilija v katoliški Cerkvi. Pravoslavni verniki nato v cerkev pridejo še opoldne na velikonočno nedeljo, kjer po zaključku liturgičnih obredov sledi 'agape' – pogostitev z blagoslovljenimi jedili.

Tako v pravoslavnem kot tudi v katoliškem velikonočnem bogoslužju je obilica simbolov, ki označujejo našo vero v vstajenje: prižiganje ognja ob začetku obredov predstavlja luč, ki jo je na svet prinesel Kristus; blagoslovljena voda nas spominja na sveti krst; berila iz Stare in Nove zaveze pa nam podrobno predstavijo Božji 'načrt ozdravljenja'.