Škofovsko posvečenje je škof Kramberger prejel na 4. adventno nedeljo, 21. decembra 1980, v mariborski stolnici med mašo ob 15. uri. Glavni posvečevalec je bil apostolski pronuncij nadškof Michele Cecchini, soposvečevalca pa sta bila ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar ter graško-sekovski škof msgr. Johann Weber.

V petindvajsetih letih skrbnega in požrtvovalnega izvrševanja škofovske službe so bila pod njegovim vodstvom opravljena v škofiji velika dela, pastoralni podvigi in vzpostavljene številne nove pastoralne službe in strukture. Med najpomembnejše sodijo: prenos vseh letnikov bogoslovja v Maribor in razširitev teološkega študija v Mariboru, ustanovitev Centra Sinaj za delo z mladimi, Centra za duhovne poklice in Molitvene zveze za duhovne poklice. Posebnega pomena pa so bili trije škofijski zbori: o družini v letih1989 in 1990, o duhovnikih 1995 ter o mladini v letih 1999, 2000 in 2001. Ob teh zborih so izšle pastoralne smernice: Družina varuje in daje rast življenju in veri, 1990, O življenju duhovnikov, 1998 in Načrt mladinske pastorale 2002.

Kmalu po nastopu škofovske službe je škof preuredil štiri naddekanate, da so bolj prilagojeni območnim pastoralnim potrebam, nato pa je število naddekanatov povečal na devet, da so lahko postali prava in poenotena pastoralna področja. Ustanovil je 11 novih župnij.

Ustanovitev Škofijske gimnazije A. M. Slomška in Slomškove ustanove, namenjene za pomoč gimnazijcem, pomeni veliko pridobitev za škofijo in za širši slovenski prostor. Z nedavno vrnitvijo nekdanjega bogoslovja na Vrbanski ulici v Mariboru se obetajo delovanju teh ustanov nove možnosti.

Eno izmed njegovih največjih zadoščenj in uspehov je bila razglasitev prvega mariborskega škofa Antona Martina Slomška za blaženega 19. septembra 1999 v Mariboru. Škof Kramberger, ki je svojo doktorsko disertacijo posvetil delu in misli škofa Slomška in je najboljši poznavalec življenja in dela blaženega škofa Slomška, je tudi kot škof veliko pisal, govoril in predaval o svojem blaženem predniku.

Razvoju škofije in njenih dejavnosti služijo objekti, ki jih je škofija v tem času zgradila ali spet pridobila: Andreanum s Teološko fakulteto, Dom duhovnikov, Škofijska teološka knjižnica, malo semenišče na Strossmayerjevi ulici v Mariboru, dvorec Betnava in že omenjeno nekdanje bogoslovje na Vrbanski ulici v Mariboru. Škofijsko gospodarstvo Rast skupaj z različnimi storitvenimi in gospodarskimi dejavnostmi (Restavratorska delavnica, Slomškova knjigarna, Galerija Ars sacra, Orglarska delavnica v Hočah) je bilo ustanovljeno za podpiranje pastoralne dejavnosti v škofiji, pri čemer je vedno bolj uspešno.

Poleg rednih služb in odgovornosti, ki mu pripadajo kot škofu mariborsko-lavantinske škofije, prevzema škof dr. Kramberger še odgovornost pokrovitelja Mohorjeve družbe, predsednika Slovenske karitas, predsednika Komisije za karitativne dejavnosti pri SŠK in predsednika Komisije za sredstva družbenega obveščanja pri SŠK. Od 6. decembra 2004 je predsednik Slovenske škofovske konference.

Po škofu dr. Krambergerju je Bog obilno blagoslovil mariborsko-lavantinsko škofijo, slovenski narod in vesoljno Cerkev. Naj ga ohranja v notranji moči in dobrem telesnem zdravju, da bo s svojo besedo in zgledom še naprej koristil Božjemu ljudstvu mariborsko-lavantinske škofije.

Zunanjo slovesnost srebrne obletnice škofovskega posvečenja bodo obhajali na 4. adventno nedeljo, 18. decembra, ob 16. uri v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika. Na slovesnost vabijo duhovnike, redovnike, redovnice in vernike iz vse škofije. Pridigal bo ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran. Združeni pevski zbori bodo skupaj s solisti in intrumentalisti izvajali Mašo v čast sv. Ceciliji Ch. Gounoda.