Hrvaška Uprava za pridržane in izginule, ki deluje v okviru Ministrstva hrvaških braniteljev, je od 7. do 9. aprila izvedla terenske raziskave na treh lokacijah na področju Splitsko-dalmatinske županije, kjer so bili najdeni posmrtni ostanki žrtev iz časa druge svetovne vojne in povojnega obdobja.

Predstavljeni izsledki

V bližini ene izmed raziskanih lokacij (Medvedja jama na Biokovu pri kraju Zagvoda), kjer so bili izkopani posmrtni ostanki devetih oseb, so pristojni o izsledkih 8. aprila obvestili javnost. Kot kažejo raziskave, gre za žrtve partizansko-komunističnega povojnega zločina, ki so jih pred usmrtitvijo zvezali z žico. Med omenjenimi devetimi žrtvami so predvidoma tudi trije frančiškani iz samostana Široki Brijeg, ki so bili ubiti iz sovraštva do vere (za hercegovske frančiškane, ubite med vojno in po njej, teče beatifikacijski postopek). Pristojni so javnosti pojasnili postopek izkopavanja, ki je obsegal razminiranje vhoda v jamo, speleološko raziskavo in zahtevno ekshumacijo, ki ji bo sledila antropološka analiza posmrtnih ostankov; prizadevajo si izpeljati tudi identifikacijske postopke.

Ministrstvo hrvaških braniteljev, ki je pristojno za odkrivanje grobišč in domovinske vojne in druge svetovne vojne, je v zadnjih desetih letih raziskalo več kot 630 lokacij, na več kot 90 je bilo izvedeno izkopavanje posmrtnih ostankov skupno skoraj 2.200 žrtev; za večino od njih so že organizirali dostojen pokop.

Podpredsednik hrvaške vlade in minister Tomo Medved. FOTO: Ministrstvo hrvaških braniteljev

Ministrova napoved prevzemu žrtev iz Slovenije

To pa je tudi točka, kjer se hrvaška zgodba povojnih pobojev srečuje s slovensko. Minister za hrvaške branitelje Tomo Medved je namreč ob predstavitvi izsledkov zadnjih izkopavanj napovedal, da bo Hrvaška v naslednjih tednih za pietetni pokop v domovini prevzela posmrtne ostanke (prvih) 500 hrvaških žrtev povojnih pobojev, ki so bile izkopane iz morišč in grobišč v Sloveniji.

Kot je znano in tudi obsežno dokumentirano, zlasti v znanstveni monografiji Prikrita grobišča Hrvatov u Sloveniji, ki sta jo napisala zgodovinar dr. Mitja Ferenc in arheolog dr. Uroš Košir ter je bila ob navzočnosti hrvaškega državnega vrha in drugih uglednih gostov v Zagrebu predstavljena februarja letos, je Slovenija dobesedno posejana z množičnimi grobišči po vojni pobitih Hrvatov. Omenjena monografija na več kot 700 straneh s številnimi fotografijami, zemljevidi in drugimi dokazi podrobno dokumentira tragično usodo več deset tisoč Hrvatov po koncu druge svetovne vojne na območju Slovenije. Avtorja opisujeta 40 ekshumiranih grobišč, 34 potrjeno obstoječih, a še neraziskanih, ter več kot 80 potencialnih lokacij množičnih grobov Hrvatov. Med ključnimi primeri izstopajo Tezenski rov (z ocenjenimi do 15.000 žrtvami), Huda Jama (več kot 1.400 žrtev, tudi hrvaških), Brezno pri Konfinu (od 88 izkopanih žrtev je z DNK analizo identificiranih 26 vojakov NDH) in Cerklje ob Krki (161 okostij). Več o knjigi boste lahko prebrali v seriji prispevkov, ki jih za naslednje dni pripravlja Ivo Žajdela.

Dogovor o izročitvi prvih 500 žrtev bo, sodeč po napovedih ministra Toma Medveda, kmalu uresničen.

(Ne)uresničevani slovensko-hrvaški sporazum

Številni podatki so torej znani, tudi mnoge hrvaške žrtve že izkopane, doslej pa se je zatikalno pri meddržavnem sodelovanju, kaj storiti s temi žrtvami. Že davnega leta 2008 je bil namreč na vladni ravni podpisan slovensko-hrvaški sporazum o urejanju vojnih grobišč (po ratifikaciji je začel veljati šele štiri leta pozneje), a hrvaška stran doslej ni prevzela še nobenih posmrtnih ostankov svojih žrtev, izkopanih na slovenskih tleh.

Stvari so se vendarle začele spreminjati lani poleti, ko je bil sprejet dogovor o izročitvi prvih 500 žrtev, ki bo, sodeč po napovedih ministra Toma Medveda, kmalu vendarle uresničen.

Hrvaški romarji se redno udeležujejo spominskih slovesnosti na krajih hrvaške množične smrti v Sloveniji - ob 70. obletnici poboja tudi pri Hudi jami. FOTO: Jože Potrpin

Žrtve iz štirih grobišč

Napoved smo preverili pri pristojnih na slovenski strani, torej pri Sektorju za vojne grobove in grobišča, ki deluje v okviru Direktorata za vojne veterane in vojaško dediščino Ministrstva za obrambo.

Kot smo izvedeli, je bil dogovor o izročitvi hrvaških posmrtnih ostankov, ekshumiranih na ozemlju Slovenije, eden od sklepov skupne medvladne mešane komisije za izvajanje Sporazuma med Vlado Republike Hrvaške in Vlado Republike Slovenije o ureditvi vojnih grobišč, ki je zasedala v Zagrebu 1. julija 2025. Posmrtni ostanki hrvaških žrtev so odtlej pripravljeni, da jih hrvaška stran prevzame.

Gre za posmrtni ostanke natančno 500 oseb iz štirih grobišč, za katere je mogoče trditi, da gre za hrvaške žrtve. Ta grobišča so:

• Cerklje ob Krki – grobišče na letališču Cerklje (161 žrtev)
• Trebče – grobišče Trebče (10 žrtev)
• Košnica pri Celju – Grobišče 3 (307 žrtev)
• Podstenice v Kočevskem rogu – grobišče Jama v Rugarskih klancih (22 žrtev).

Žrtve so bile doslej shranjene v kostnici na pokopališču Dobrava pri Mariboru, kjer sedaj ločeno od ostalih posmrtnih ostankov čakajo na hrvaški prevzem; izročanje posmrtnih ostankov bo potekalo po ustaljenem in že dogovorjenem protokolu.

Pripravlja se skupna slovensko-hrvaška terenska raziskava terena v Crngrobu, kjer bo Hrvaška z inovativnimi metodami (psi kadavri) pomagala določiti natančno mikrolokacijo grobišč.

Vendarle sodelovalni preboj?

 Kot že zapisano, gre za enega redkih konkretnih sadov meddržavnega sporazuma, ki je sicer v veljavi že od novembra 2012. A kot kaže, se na tem področju po letih zastojev vendarle nakazuje nekakšen preboj. Na podlagi sporazuma in zadnjega zasedanja komisije v Zagrebu namreč pristojni načrtujejo več dejavnosti tako v Sloveniji kot na Hrvaškem.

Poleg že omenjene predaje hrvaških žrtev se pripravlja skupna terenska raziskava terena v Crngrobu, kjer bo Hrvaška z inovativnimi metodami (psi kadavri) pomagala določiti natančno mikrolokacijo grobišč, v katerih naj bi bilo več sto hrvaških žrtev, domnevno tudi politično vodstvo Neodvisne države Hrvaške.

Na pokopališču Dobrava pri Mariboru se ureja spominski park. V decembru 2025 je bil ob robu pokopnega mesta žrtev iz Hude jame (1410 žrtev, med njimi številne hrvaške) postavljen spomenik in dve novi informacijski tabli.

Na Hrvaškem pa se na podlagi meddržavnega sporazuma urejajo vojna grobišča slovenskih (partizanskih) žrtev, in sicer v Komletincih, v Lovasu in Divoselu pri Gospiću.

Za slovensko javnost je morda še posebej zanimiv podatek, da sta se slovenska in hrvaška stran po skupnem ogledu grobišča Repova šuma – Štrigova dogovorili, da se bo tam izvedlo dodatno sondiranje. Gre za znano zgodbo vsaj 31 žrtev zločina, ki ga je v povojnih letih nad Slovenci v Štrigovi izvedla hrvaška Ubda, posmrtni ostanki teh žrtev pa večinoma še niso bili najdeni. Morda kmalu vendarle bodo.