Župnija Ljubljana – Šiška je ena izmed tistih, ki se lahko pohvali z arhitekturnim biserom največjega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Na pobudo frančiškanov je leta 1922 začel razmišljati o zasnovi, leta 1925 pa so dela stekla. Cerkev sv. Asiškega, ki goduje danes, 4. oktobra, je bila posvečena leta 1927, čeprav še ni bila dokončana. V teh dneh tako v šišenski župniji obhajajo 90 let posvetitve cerkve.



Pet dni za župnijo in njenega zavetnika sv. Frančiška Asiškega

V župniji Šiška se na jubilej pripravljajo že od sobote, 30. septembra, ko je p. Marko Novak spregovoril o prenovi župnije v govoru z naslovom »Frančišek, pojdi in popravi mojo Cerkev!« – Župnija, Bog te kliče k prenovi!. Zvečer pa so odprli slikarsko razstavo Jožeta Bartolja.

V nedeljo, 1. oktobra, so pripravili župnijski dan, posvečen zavetniku sv. Frančišku Asiškemu. Navzoči so si ogledali igro o njem in potopis iz Assisija. O župniji pa je spregovoril p. Edvard Kovač.

Dan pozneje je p. Ambrož Mušič povezal župnijo in Marijo v govoru z naslovom »Pozdravljena, Gospodova Mati!« Župnija se vzgaja ob Mariji). V torek, 3. oktobra, pa je bil namenjen spominu na smrt sv. Frančiška. O tem je govoril p. Silvin Krajnc, ki si je za naslov svojega predavanja izbral besede sv. Frančiška Asiškega iz Sončne pesmi »Hvaljen, moj Gospod!«.

Stolpičast zvonik
Na sam Frančiškov god pa je v župniji Šiška slovesen praznik zavetnika cerkve in župnije. Ves dan je celodnevno češčenje sv. rešnjega telesa v kapeli kapela Žalostne matere božje. Popoldne pa bo pred cerkvijo značilen blagoslov sobnih rastlin in hišnih živali. Ob 19. uri pa bo praznično somaševanje vodil provincialni minister slovenskih frančiškanov p. Marjan Čuden. Pri maši bodo peli združeni pevski zbori ljubljanskih frančiškanskih župnij Center, Vič, Bežigrad in Šiška.

Cerkev sv. Frančiška Asiškega - prvi Plečnikov velik projekt v Ljubljani

Cerkev s stebričastim zvonikom je bila dokončana leta 1931, vendar je Plečnik tudi pozneje dodajal nekatere elemente. Tako je npr. kip sv. Asiškega dodal šele leta 1952. Oblikoval je tudi notranjo opremo.


Oltar s tabernakljem

Vhod v eno izmed najbolj prepoznavnih slovenskih cerkva, seveda, saj je Plečnikova, s svojimi stebri spominja na grški tempelj. Stebri obdajajo tudi kvadratno ladjo. Narejeni so iz gole opeke, za kar je Plečnik našel navdih pri cerkvah San Lorenzo in Santo Spirito v Firencah. Strop v cerkvi je frančiškansko lesen in raven.

Oltar je pomaknil bliže vernikom, kar nekaterim ni ustrezalo, vendar pa se je na Drugem vatikanskem koncilu uveljavilo prav to. Tako se je poteza pokazala kot preroška.

Šišenska cerkev je bila prvi Plečnikov veliki projekt v Ljubljani. S svojo nenavadnostjo je šokirala Slovence, saj je Plečnik v njej, kot je bilo zanj značilno, uporabil sloge iz različnih obdobij, jih kombiniral povsem po svoje in tako ustvaril svoj slog. S šišensko cerkvijo je prelomil tradicijo tradicionalne gradnje cerkva na Slovenskem.

Povzeto po spletni strani župnije Ljubljana - Šiška in odlomku iz knjige Večni arhitekt: življenje in delo Jožeta Plečnika, modernističnega mistika.

Foto: Tatjana Splichal in Marjan Smerke