Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Ali znanost lahko dokaže zdravilno moč molitve?

Za vas piše:
Katarina Ropret
Objava: 22. 08. 2016 / 12:04
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:31
Ustavi predvajanje Nalaganje
Ali znanost lahko dokaže zdravilno moč molitve?

Ali znanost lahko dokaže zdravilno moč molitve?

Kadar nas doleti bolezen, se ljudje največkrat zatečemo k molitvi za ozdravljenje.

Foto: Tatjana Splichal

Kadar nas doleti bolezen, se ljudje največkrat zatečemo k molitvi za ozdravljenje. Mnogi verni trdijo, da jih je molitev ozdravila glavobolov, slepote, raka, nekateri so celo prepričani, da jih je priklicala nazaj v življenje. Kaj pa znanost – ali lahko in mora preveriti take trditve? Številni znanstveniki pravijo, da ne, v strahu, da bodo religije empirične raziskave molitve zlorabile v promocijske namene. Nad znanstvenimi raziskavami niso navdušeni niti nekateri verniki, ker jih skrbi, da utegnejo vero spodkopati.

Tema pa je seveda preveč privlačna, da bi se ji odrekli: kristjani hrepenijo po znanstvenem dokazu, da molitev deluje, kritiki pa upajo, da bodo raziskave dokazale nasprotno. Prvo znano raziskavo o učinku molitve je davnega leta 1873 izvedel angleški znanstvenik Francis Galton, ki mu ni uspelo dobiti nobenega statističnega dokaza, da molitev podaljšuje življenje ali zmanjšuje mrtvorojenost.

Molitveni eksperimenti

Novejša raziskava Randolpha Byrda iz leta 1988 je zajemala 393 srčnih bolnikov v bolnišnici v San Franciscu. Za polovico so molili dejavni člani domače cerkve, druga polovica pa je služila kot kontrolna skupina (zanje niso molili). V tej raziskavi je skupina bolnikov, za katere je nekdo molil, pokazala občutno boljše rezultate zdravljenja od druge skupine. A rezultati raziskave so bili deležni številnih kritik: od tega, da je nemogoče dokazati, da za kontrolno skupino ni molil nihče (domači in prijatelji), do tega, da je bilo ocenjevanje zdravstvenega stanja subjektivno, saj je ocenjevalec vedel, kateri bolniki so bili deležni molitve.

Na prelomu tisočletja je številne raziskave o učinku molitve na zdravje izvajal Medicinski center ameriške univerze Duke. V pilotskih študijah so prihajali do navdušujočih ugotovitev: da imajo tisti, ki redno molijo in se udeležujejo verskih obredov, občutno nižji krvni tlak in močnejši imunski sistem od drugih. Pacienti, ki ne hodijo v cerkev, naj bi v povprečju potrebovali za zdravljenje v bolnišnici trikrat več časa kot tisti, ki hodijo. Starejši, ki redko ali nikoli ne gredo v cerkev, pa naj bi bili skoraj dvakrat pogosteje žrtev srčnega napada kot tisti, ki hodijo v cerkev.

Molitev sprošča in umirja

In kaj naj bi k tem dobrim rezultatom pripomoglo? Herbert Benson, strokovnjak s Harvarda, je povedal, da vse oblike molitve sprostijo človeka, ker zmanjšujejo stres, umirijo telo in spodbujajo zdravljenje. Molitev vsebuje ponavljanje zvokov in besed in prav v tem naj bi se skrival zdravilni učinek. Z magnetno resonanco možganov ljudi med molitvijo je Benson opazil: ko človek dalj časa vztraja v zbranosti, postanejo stene možganskih vijug zelo dejavne – prav v teh vijugah je središče za človekovo orientacijo v prostoru in razmejitev med lastnim jazom in svetom. Benson je opazil, da potem možgane obda nekakšna »nepremičnost«, hkrati se sprostijo sprednji in zadnji deli možganov, kjer je središče za občutek časa in samega sebe. Povezava med telesom in umom se razblini, še pravi Benson. Ob tem se sproži tudi limbični sistem, ki med drugim uravnava sproščenost, nadzira avtonomni živčni sistem, srčni utrip, krvni tlak in metabolizem. Telo tako postane bolj sproščeno, telesne dejavnosti pa so uravnane bolj enakomerno.

Tudi sicer so strokovnjaki ugotavljali, da verni ljudje živijo bolj zdravo. Manj so nagnjeni h kajenju, uživanju alkohola in mamil. Poleg tega so manj izpostavljeni depresiji, če pa jih že prizadene, si po navadi opomorejo prej kot neverni. Vse to dobro vpliva na njihovo zdravje in kakovost življenja. Harold König, profesor medicine in psihiatrije, pravi, da vera ljudem omogoča »pogled od zgoraj«, posebno perspektivo, s katero se laže spopadajo z življenjskimi težavami. »Pogled od zgoraj ljudem daje bolj optimistično sprejemanje življenja, daje jim več upanja, občutek za prihodnost, smisel in namen življenja. Vse to so stvari, ki jih težka obdobja v življenju močno ogrozijo. Če človek ne verjame v nekaj višjega, je težko najti smisel v bolezni ali boleči izgubi bližnjih,« je prepričan König.

Polom večletnih raziskav

Pa je vse to zadosten dokaz, da molitev zdravi in da bi jo zdravniki morali skorajda predpisati na recept? Da, čudeži se dogajajo tudi v medicini, to je pri svojem delu doživel najbrž že vsak zdravnik. A za znanstveni dokaz, da nekaj resnično deluje, niso dovolj posamezni primeri, pač pa so potrebni empirični dokazi in veljavni statistični vzorci. Zgornjim ugotovitvam z univerze Duke in Harvard so mnogi kritiki oporekali metodološko nedorečenost, neopredeljenost definicij vernosti in duhovnosti ter orodij za merjenje.

Da bi naredili kritikam konec, so leta 2005 najprej izvedli triletno klinično raziskavo (MANTRA) o učinku molitve na zdravljenje na univerzi Duke, v katero so vključili 748 pacientov z boleznimi srca in ožilja in nazadnje morali priznati, da zdravilne moči molitve ni moč dokazati. Skupine, za katere so pred operacijo molili, in skupine, za katere niso, se med seboj po zdravstvenem izidu namreč niso bistveno razlikovale.

Celoten članek si lahko preberete v novi številki revije za krščansko duhovnost Božje okolje z naslovom Molitev, ki zdravi.

Kupi v trgovini

Prenovitev
Duhovna rast
21,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh