Alojzija Zupan Sosič, Ivan Cankar, Cankarjeva založba
Alojzija Zupan Sosič, Ivan Cankar, Cankarjeva založba
Ivan Cankar velja za enega najpomembnejših avtorjev v zgodovini slovenske književnosti. Kar mu ni uspelo v političnem oziroma družbenem smislu – v zasebnem življenju pa se je pogosteje prepuščal življenju, kot ga usmerjal –, mu je uspelo v literaturi. Za je vedno spremenil pokrajino slovenske književnosti.
Cankarjev spomenik na Vrhniki. Foto: Ivo Žajdela
Cankarjeva literatura je univerzalna in aktualna
Njegova literatura je univerzalna in ne nagovarja samo Slovencev, četudi je prepletena z našo družbeno in politično zgodovino. Predvsem pa je vedno sodobna in aktualna, ne glede na trenutek, v katerem jo beremo. To mu je uspelo s spajanjem simbolnega in realističnega, modernega in tradicionalnega, individualnega in skupnega, z uvajanjem novih tem, novih slogovnih, pripovednih in drugih postopkov, drugačnih likov.
Spominska plošča na Cankarjevi rojstni hiši na Vrhniki. Foto: Ivo Žajdela
Cankarjev opus je zelo obsežen in raznovrsten
Ivan Cankar (1876–1918) je po maturi na ljubljanski realki odšel na Dunaj študirat tehniko. Na Dunaju je živel dvanajst let, čeprav je študij opustil in se posvetil književnemu delu; ob vrnitvi v domovino se je naselil na Rožniku. Bil je član dijaškega društva Zadruga, v katerem je navezal tesne stike z Josipom Murnom, Dragotinom Kettejem in Otonom Župančičem – skupaj so postali prepoznavna četverica slovenske moderne, ki je jezikovno in umetniško prenovila slovensko književnost. Cankarjev opus je zelo obsežen in raznovrsten, pisal je pesmi, črtice, novele, romane, drame, eseje, satiro in publicistične članke.

Alojzija Zupan Sosič razbija stereotipe o Cankarjevem delu in življenju
V knjigi z naslovom Uporno upanje v prihodnost in podnaslovom Ivan Cankar: Romanopisec in mislec Alojzija Zupan Sosič razkraja stereotipe o Cankarjevem delu in življenju, ga umešča v zgodovinski kontekst, osvetljuje revolucionarno inovativnost njegove poetike, predvsem pa si želi utrditi Cankarjev sloves ne le kot odličnega romanopisca temveč tudi misleca.

Večpomenskost Cankarjevih romanov
V drugem delu knjige se je avtorica nadrobno posvetila vsem desetim avtorjevim romanom, pri čemer je izpostavlja filozofske prvine ter analizo organsko prepleta s temami, kot so (socialna) empatija, samomor, avtobiografskost in položaj žensk. Zapisala je, da »v delu Ivana Cankarja ne gre samo za nenavadno širok razpon življenjsko pomembnih tem, univerzalnih še danes, temveč tudi za slogovno nezamejenost, že kar novodobno odprtost v realizem in večpomensko stilizacijo, ki širi pomene izven enoumnosti«.
Ena največjih sodobnih poznavalk Ivana Cankarja
Alojzija Zupan Sosič Foto: Ivo Žajdela
Alojzija Zupan Sosič (1964) je redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in ena največjih sodobnih poznavalk Ivana Cankarja. Je avtorica več antologij in zbornikov simpozijev, objavila pa je tudi šest samostojnih znanstvenih monografij, med katerimi je Teorija pripovedi (2017) prevedena v kar dva tuja jezika.
Božo Rustja, Luč je in Bog je, radost in življenje, Ivan Cankar, Ognjišče, 1. 4. 2026Urša Izgoršek, Alojzija Zupan Sosič, Cankar danes gotovo ne bi bil tiho, Nedelo, 7. 3. 2026Alojzija Zupan Sosič, Deset romanov Ivana Cankarja, Slavia Centralis, letnik 13, št. 1, 2020
Alojzija Zupan Sosič, Uvod v branje Cankarjevih romanov, Jezik in slovstvo, letnik 70, št. 3, 2025Alojzija Zupan Sosič, Novosti v treh romanih Ivana Cankarja, 1918 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, Filozofska fakulteta
Alojzija Zupan Sosič, Avtobiografskost in Cankarjev roman Novo življenje, Filozofska fakultetaAlojzija Zupan Sosič, Pripovedna empatija ter Cankarjeva romana Hiša Marije Pomočnice in Križ na gori, Filozofska fakulteta, 2020
Alojzija Zupan Sosič, Tujci, prvi roman Ivana CankarjaAlojzija Zupan Sosič, Ljubezen v dveh romanih Ivana Cankarja
Alojzija Zupan Sosič, Cankarjev roman Gospa Judit in Nietzschejeva miselnost, Slavistična revija, št. 68, št. 2, 2020Alojzija Zupan Sosič, Osrednji simboli v Cankarjevem romanu Hiša Marije Pomočnice, Jezik in slovstvo, letnik 67
Alojzija Zupan Sosič, Literarnost Cankarjevih romanov in Križ na gori

Dimitrij Rupel, (Proti)evropska blokiranost Ivana Cankarja, Delo, 12. 5. 1988



