FOTO: Vatican Media

Odzivi Cerkva v Združenih državah Amerike na izid predsedniških volitev so bili ob koncu tedna podobno razdeljeni kot volilni rezultati. Poleg voščila novoizvoljenemu predsedniku Bidnu za zmago na volitvah, ki ga je v imenu Škofovske konference ZDA podpisal njen predsednik, nadškof Jose Horacio Gomez iz Los Angelesa, so na katoliški strani v številnih drugih izjavah – od izjav posameznih škofov do nedeljskih pridig v župnijskih občestvih - prevladovali pozivi k miru in narodni edinosti v deželi. Toda vse to v povsem različnih tonih: nekateri so volilni izid obžalovali, drugi pa so javno slavili zmago novega predsednika, kot je po navedbah avstrijskega Kathpressa razvidno iz poročanja tamkajšnjih medijev.

Iskrene čestitke ob zmagi sta Bidnu, »našemu drugemu katoliškemu predsedniku, in prvi podpredsednici afriških in indijskih korenin«, na družbenih omrežjih izrekla škof John E. Stowe iz Lexingtona v ameriški zvezni državi Kentucky, in škof Thomas J. Tobin iz Providenca v ameriški zvezni državi Rhode Island. Tobin je Bidnu še zaželel, naj si »z milostjo Vsemogočnega, ki mu stoji ob strani in ga vodi, vedno prizadeva, da bo ameriški narod vodil z modrostjo, sočutjem in moralno celovitostjo«.

Podporo novoizvoljenemu predsedniku je izpostavila tudi s. Simone Campbell, predstavnica katoliške lobistične skupine »Network for social justice«. Mnogi katoličani so se zaradi »številnih netočnosti« in »celotne škodljive bilance« na volitvah obrnili proti Donaldu Trumpu, ugotavlja redovnica. Biden jih je prepričal s svojim sočutjem, skrbjo za odrinjene na rob ter odločnim zavračanjem rasizma, sovraštva in delitev. Po mnenju s. Simone je Biden v številnih stališčih soroden papežu Frančišku.

Latinoameričani pripomogli k Bidenovi zmagi

Podobno so se izrazile tudi katoliške nevladne organizacije, ki so dejavne na področju migracij, med katerimi je tudi Hope Border Institute v El Pasu, ki je Bidna pozval k obširni migrantski reformi, ustavitvi gradnje zidu na meji z Mehiko, koncu prakse zavlačevanja pri pridobivanju azila in prenehanju ločevanja migrantskih družin. Vprašanja migracij in človekovih pravic vzdolž južne meje med ZDA in Mehiko bodo zahtevala posebno pozornost naslednjega ameriškega predsednika.

Na drugi strani pa je iz cerkvenih vrst slišati tudi povsem nasprotne odzive, saj nekateri Bidna odločno zavračajo zaradi njegovih stališč o splavu. Predsednica Narodnega odbora za pravico do življenja, Carol Tobias, novemu vodilnemu paru Biden-Harris očita, da se bosta usmerila v »skrajniško politiko do splava« in da si bosta prizadevala za financiranje umetnih prekinitev nosečnosti iz javnih sredstev.

Ta razdvojenost se zrcali tudi v številkah, ki so jih ob koncu tedna objavili na podlagi volilnih anket: po teh podatkih naj bi 50 odstotkov katoličanov volilo Trumpa, 49 odstotkov pa Bidna, pri čemer naj bi bil Biden deležen odločilne podpore s strani latinskoameriških katoličanov, ki so kot druga največja narodnostna skupina med člani cerkvenega občestva z očitno večino podprli kandidata demokratske stranke.

Domači župnik moli za »modrost in celovitost«

Podobno sliko kažejo tudi pridige v župnijskih občestvih. Michael Stankewicz, dekan v Bidnovi domači župniji sv. Jožefa v Wilmingtonu v ameriški zvezni državi Delaware, je le nekaj ur po vesti o volilnem izidu v molitvi prosil za »modrost in celovitost« novega predsednika, ki naj »v naši deželi in po vsem svetu poskrbi za edinost, mir in spravo«.

Drugi verski voditelji so se na volilne izide odzvali različno, od zaskrbljenosti do jeze. Moti jih predvsem stališče Bidna in Harrisove do splava: Biden kot katoličan splav sicer zavrača, vendar končno odločitev prepušča ženskam. Po besedah predstavnika evangeličanske Cerkve pa »nekaj ni v redu, če ubijamo nerojene otroke in to početje imenujemo zdravstvena oskrba«.