Zapri
Iskanje

Andrej Rahten: Po razpadu skupne države

Ivo Žajdela
Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 17. 07. 2020 / 15:36
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 19.06.2021 / 11:01
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Andrej Rahten: Po razpadu skupne države

Mohorjeve družbe so skupaj izdale knjigo Andreja Rahtena Po razpadu skupne države.
Celjska Mohorjeva družba je skupaj z ostalima Mohorjevima založbama izdala obsežno zgodovinsko knjigo zgodovinarja dr. Andreja Rahtena Po razpadu skupne države.

Podnaslov knjige Slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita natančneje povzame vsebino.

Obširna analiza najrazličnejših zgodovinskih virov in slikovno gradivo prinašajo vpogled v vestno rekonstruirano obdobje (1918–1920), ko so osebna in politična navzkrižja po prvi svetovni vojni povzročala nemirno dogajanje na obeh straneh tedanje meje med današnjo Avstrijo in Slovenijo ter na področju politične diplomacije v Evropi.

Ob meji je nastala vrsta političnih in povsem življenjskih sporov

Knjiga, katere izid sovpada s stoto obletnico koroškega plebiscita, podrobno predstavlja dveletno obdobje (1918–1920) po razpadu habsburške monarhije. V ospredje postavlja slovensko-avstrijske odnose, ki jih umesti v širšo mednarodno perspektivo. Tema je tako obravnavana z družbeno-političnega gledišča, ki ga dopolnjujejo drobci iz vsakdanjega življenja, za katerega avtor v knjigi ugotavlja, da ga je politično dogajanje zaznamovalo in tudi preoblikovalo.


Andrej Rahten

Pred stoletjem se med Slovenci in Avstrijo niso izoblikovale zgolj geografske meje. Med oblastmi v Ljubljani in oblastmi na Dunaju – ki je za Slovence po več stoletjih skupnega bivanja v državi skorajda čez noč postal prestolnica tuje države, ki so jo mnogi videli celo kot sovražno – je nastala vrsta političnih in povsem življenjskih sporov.

Osebna in politična navzkrižja je krepilo nemirno dogajanje na obeh straneh meje, predvsem pa na meji, od koder je dogajanje v knjigi s pomočjo natančne študije virov vestno rekonstruirano in je dokaz, da so povsem »lokalni« problemi lahko imeli nadregionalni vpliv.

Uvid v slovensko-avstrijske odnose po razpadu habsburške monarhije

Knjiga Po razpadu skupne države tako podrobno obravnava jugoslovansko-avstrijska razmerja v luči razmejitvenega vprašanja, pri čemer se osredotoča tako na koroško kot štajersko razmejitveno problematiko, kjer pridejo v ospredje mirovna pogajanja na pariškem diplomatskem parketu in vojaški spori. Mejno žarišče je podkrepljeno z bogatim arhivskim in fotografskim gradivom, ki je plod celostnih raziskav v avstrijskih in slovenskih zgodovinskih arhivih.

Študija prinaša uvid v slovensko-avstrijske odnose v letih po razpadu habsburške monarhije, kjer celoto tvori premišljena sinteza zgodovinskih akterjev, političnih ozadij, diplomatskih spletk in raznovrstnih prerekanj. Čeprav znanstveno védenje o obravnavanem dveletnem obdobju že prej ni bilo skromno, avtorjeva študija dokazuje, da je bilo še marsikaj neznanega in neodkritega.

Knjiga temelji na številnih arhivskih virih doma in v tujini

Zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar je v recenziji poudarja, da je znanstvena monografija zgodovinarja Andreja Rahtena »zelo po­membna za slovensko zgodovinopisje, ker zapira vrzel, ki je nastala na sicer že kar dobro raziskanem področju prevratne dobe in usode Slovencev. Prav dogajanje na diplomatskem polju pa je še premalo znano. Monografija temelji na številnih arhivskih virih doma in v tujini, na spominih in obsežni znanstveni literaturi, tudi najnovejši.«



Andrej Rahten

Zgodovinar dr. Gregor Jenuš je zapisal, da je Andrej Rahten v tej znanstveni monografiji, ki temelji na bogatem izboru arhivskih virov ter literature, avtor v 20 poglavjih (22, če štejemo tudi prolog in epilog) jasno in neposredno predstavil razmerja med nasprotujočima si narodoma pred razpadom habsburške monarhije v prevratni dobi in prizadevanja za naklonjenost velesil na pariški mirovni konferenci ter njene posledice.

»Pričujoča znanstvena monografija Andreja Rahtena prav gotovo nima namena, da bi te »brazgotine« ali »rane« ponovno odpirala. Z distanco stotih let nam ponudi izjemno zanimiv, poglobljen in celosten pogled na dogajanja prevratne dobe. Brez dvoma lahko trdim, da bo monografija postala obvezno čtivo raziskovalcev avstrijsko-slovenskih odnosov in vseh tistih, ki radi posežejo po kvalitetnem branju, ki te s svojo vsebino potegne v svoj objem in te ne izpusti vse do zadnje strani.«

Vloga prve generacije slovenske diplomacije

Zgodovinar dr. Teodor Domej je v svoji recenziji zapisal, da se je Andrej Rahten že v številnih znanstvenih publikacijah ukvarjal s prelomnim zgodovinskim obdobjem po prvi svetovni vojni s posebnim ozirom na slovenski prostor in slovenske udeležence v tem dogajanju. Med raziskovalci se je uveljavil kot mednarodno priznan strokovnjak za to časovno obdobje in srednjeevropski prostor.

Tudi ta knjiga sodi v osrednje področje njegove znanstvenoraziskovalne dejavnosti. V njej v dvajsetih poglavjih, prologu in epilogu obravnava obdobje oblikovanja in utrjevanja Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, s posebnim ozirom na odnose z Republiko Avstrijo. Kot avtor zapiše v uvodu, je nekaj vsebin že predstavil v drugih knjigah in prispevkih, vendar je pričujoče besedilo nadgradnja, ki prinaša zaokroženo podobo in med seboj povezano in prepletajoče se dogajanje z obsežno predzgodovino vred.

Posebno pozornost Rahten posveča vlogi prve generacije slovenske diplomacije v prvem obdobju slovenske državnosti v novi državi, generacije, ki se je strokovno oblikovala in uveljavila še v okviru Avstro-Ogrske bodisi v politiki bodisi na visokih uradniških položajih in na srednjih položajih v diplomaciji. Poudarek velja njeni dejavnosti v okviru pariških pogajanj o Senžermenski pogodbi (1919).

V priponkah so dodane recenzije knjige treh zgodovinarjev in pogovor z avtorjem knjige v reviji Reporter.
Andrej Rahten, Po razpadu skupne države, recenzije, Griesser, Jenuš, Domej, Celjska Mohorjeva.docReporter, Andrej Rahten, Koroški plebiscit - tema novih dilem in sporov v interpretacijah, 13. 7. 2020.pdf

Foto: Ivo Žajdela

Nalaganje
Nazaj na vrh