Dvainpetdesetletni Mehmet Ali Agca, atentator Janeza Pavla II., ponuja novo zgodbo o ozadju atentata na poljskega papeža leta 1981. V pogovoru za turško televizijo, prvem, odkar je v začetku letošnjega leta prišel iz zapora po prestajanju skoraj tridesetletne kazni, je v začetku tedna povedal, da je naročilo za atentat na tedanjega papeža prišlo iz Vatikana. Odločitev naj bi po besedah Agce sprejel takratni vatikanski državni tajnik kardinal Agostino Casaroli (1914-1998), načrt za atentat pa naj bi bil delo nekega patra Michela. Cilj zarote naj bi bil odgovornost za atentat naprtiti Sovjetski zvezi in tako vreči slabo luč na komunizem.

Agca je še povedal, kako so mu naročniki iz Vatikana naročili, naj papeža le rani, vsekakor pa ne ubije. Streljal naj bi v trebuh in noge, ne pa v glavo. Poleg tega so mu domnevno še naročili, naj po atentatu ne zbeži. V Vatikanu naj bi mu obljubili, da bo po dveh letih na prostosti.

Agca, pripadnik skrajnodesničarskega gibanja, je leta 1981 na Trgu sv. Petra v Vatikanu streljal na Janeza Pavla II. in ga hudo ranil. Po devetnajstih letih prestane zaporne kazni v italijanskih zaporih je bil leta 2000 pomiloščen in izgnan v Turčijo. Tam je do januarja letos v zaporu preživel preostanek kazni iz leta 1979, ko je v domovini zagrešil umor tamkajšnjega časnikarja.