Carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej I. FOTO: Vatican Media

Človeštvo mora iz trenutne koronaepidemije potegniti pravilne zaključke in se končno s skupnimi močmi upreti podnebnim spremembam, je v nagovoru ob odprtju četrtega pravoslavnega vrha v Halkiju poudaril carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej I. »Epidemija ni maščevanje Boga, temveč obupan klic vsem nam, naj z naravo ravnamo dosti bolj spoštljivo,« je dejal patriarh. Epidemija koronavirusne bolezni je svetu pokazala, kako pomembno je, »da pripadamo drug drugemu, se drug od drugega učimo, drug za drugega skrbimo in si stvari delimo med seboj«.

Patriarh Bartolomej je pozval, naj individualni, politični in narodni interesi v luči vedno večjih izzivov podnebnih spremeb stopijo v ozadje. Tudi interese Cerkva ali religij bi morali malce ustaviti v dobro splošnih potreb. Ustavitev podnebnih sprememb nam ne bo uspela brez omejevanja in žrtev, je prepričan pravoslavni cerkveni dostojanstvenik, ki je obenem poudaril, da ne more biti pravega napredka, če ta navsezadnje temelji na uničevanju naravnega okolja.

Nujno potrebujemo radikalno nov način, kako dojemati svet okoli nas in kako z njim ravnati

Bartolomej je med drugim odločno obsodil nezakonito trgovino z divjimi živalmi, uničevanje naravnih ekosistemov zaradi krčenja gozdov in širjenja mestnih površin, pa tudi intenzivno kmetijstvo in uničevanje okolja s kemičnim onesnaževanjem. Sam je trdno prepričan, tako patriarh, da nujno potrebujemo radikalno nov način, »kako dojemati svet okoli nas in kako z njim ravnati«.

Častni voditelj vesoljnega pravoslavja se je še enkrat zahvalil »vsem, ki si v obdobju koronaepidemije znotraj zdravstvenih in družbenih sistemov toliko bolj prizadevajo za bližnjega«. Njegove molitve so namenjene vsem tistim, ki so zboleli ali celo umrli za koronavirusno boleznijo in njihovim svojcem. Patriarh Bartolomej je prepričan, »da bo kriza kmalu minila«.

Mednarodno zasedanje

V okviru pravoslavnega vrha v Halkiju izvedenci in cerkveni predstavniki z vsega sveta še danes razpravljajo o aktualnih vprašanjih podnebnih sprememb in koronaepidemije. Geslo konference na pobuda patriarha Bartolomeja je »Koronavirusna bolezen 19 in podnebne spremembe. Kako živeti z epidemijo in se iz nje učiti«. Zasedanje je zaradi epidemioloških razmer zgolj v virtualni obliki, med drugim pa se ga udeležujejo glavni okoljevarstveni teolog ekumenskega patriarhata, metropolit Ioannis, metropolit Nathanael iz Chicaga, ameriški okoljski aktivist Bill McKibben, kanadska podnebna izvedenka Katharine Hayhoe in bioetičarka Pravoslavnega teološkega semenišča sv. Vladimirja v New Yorku, Gayle Woloschak.

Bartolomej I., ki ga zaradi številnih okoljskih pobud imenujejo tudi »zeleni patriarh«, želi z omenjenim zasedanjem okrepiti pozitivne dialoške izkušnje dosedanjih srečanj v Halkiju. Zasedanja v letih 2012, 2015 in 2019 so doslej zbrala aktiviste, časnikarje in vodilne gospodarstvenike, teologe, umetnike ter predstavnike različnih znanstvenih usmeritev na interdisciplinarnih in meje presegajočih razpravah. Kraj srečanja je bil takrat in tudi danes uradno še zaprto pravoslavno bogoslovno semenišče na otoku Halki.

Semenišče in teološka fakulteta na otoku Halki, najpomembnejši pravoslavni izobraževalni ustanovi v svetu

Z obliko zasedanja, povezano z omenjenim semeniščem, želi ekumenski patriarh jasno izpostaviti, da je trdno odločen nadaljevati izročilo omenjene visokošolske ustanove, kar je napovedal tudi v zadnjem nagovoru.

Semenišče in teološka fakulteta na otoku Halki sta dolgo časa veljala kot najpomembnejši pravoslavni izobraževalni ustanovi v svetu in sta vedno predstavljali teologijo, ki se zanima za aktualni razvoj in izzive. Turška država je obe ustanovi uradno zaprla pred petdesetimi leti.