Ekumenski patriarh v Carigradu, Bartolomej I., je izrazil svoje nasprotovanje nameram, da svetišče Hagia Sophia spremenijo v mošejo. Poznoantična zgradba »je bila zgrajena zato, da bi oznanjala krščansko vero«, je po navedbah italijanske katoliške agencije AsiaNews minuli konec tedna dejal častni poglavar svetovnega pravoslavja. »Če naj bi znova služila kot verski objekt, ne bi smela biti nič drugega kakor krščansko svetišče«, je prepričan ekumenski patriarh.

Bartolomej I. je kritiko načrtom turške vlade izrekel ob začetku zasedanja pravoslavnih patriarhov na svojem carigrajskem sedežu v Fanarju. Pred volitvami v Carigradu konec letošnjega marca si več politikov, med drugim tudi člani vladne stranke premierja Recepa Tayyipa Erdogana, prizadeva za vnovično uporabo Hagie Sophie kot islamske molilnice.

Ekumenski patriarh je baziliko imenoval »pričo zgodovinske in neprekinjene prisotnosti krščanske misli v tej deželi«. Spodbude, da bi svetišče znova odprli kot mošejo, je pospremil z besedami: »Tem načrtom odločno nasprotujemo, in skupaj z nami vsi kristjani, pa naj bodo pravoslavni, katoličani ali protestanti.«

Bazilika Hagia Sophia je bila zgrajena v 6. stoletju na mestu, kjer je pred tem stala zgradba iz časov cesarja Justinijana I. (527-565); kasneje so jo uporabljali kot prizorišče kronanja bizantinskih vladarjev. Po turški zasedbi Carigrada leta 1453 je bila spremenjena v mošejo. Utemeljitelj današnje turške republike, Mustafa Kemal Atatürk, je leta 1934 stavbo razglasil za muzej.

Vir: Kathpress

Foto: splet