Foto: Vatican Media

Kot v svojem postnem pastirskem pismu poudarja carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej I., post ne pomeni zgolj odpovedi določenim jedem, temveč predvsem več solidarnosti s sočlovekom in skrbnejši odnos do okolja. V pravoslavni Cerkvi se postni čas začenja danes.

Pri postu gre za »alternativni življenjski slog proti miselnosti o blaginji, ki obljublja varljive predstave o zveličanju«, s tem pa je tudi v nasprotju z »nihilističnim pesimizmom«. Post je smiseln le v primeru, če imamo pri svojem odrekanju pred očmi Božjo obljubo o zveličanju in vstajenju. Patriarh je zapisal: »Askeza, post, molitev in ponižnost širijo vonj in svetlobo vstajenja, od katere dobivajo svoj smisel in usmeritev.«

Temeljni dejavnik pravoslavne postne duhovnosti tudi socialna usmeritev

Temeljni dejavnik pravoslavne postne duhovnosti je tudi socialna usmeritev, zatrjuje Bartolomej: »Naš Bog je čez in čez socialen Bog, Bog odnosov. Post ni individualen dogodek, temveč je umeščen v občestvo Cerkve. Če se postimo sami zase, po lastnih merilih, post nič več ne izpostavi duha pravoslavnega izročila,« poudarja patriarh. Sveti Duh je vedno »Duh občestvenosti«. »Resnično pravoslavno duhovno življenje« se zato vedno nanaša na »udejanjanje našega obstoja in ne na duhovno samouresničevanje«.

Bartolomej je že v svoji zadnji božični poslanici leto 2020 za celoten ekumenski patriarhat, vključno z diasporo, razglasil za »leto pastoralne prenove in nujno potrebne skrbi za mlade«. Patriarh zato v novi poslanici mladim prav posebej polaga na srce pravo razumevanje in prakso pravoslavnega posta.

Postni čas se začenja na »čisti ponedeljek«

Začetek postnega časa v pravoslavni Cerkvi je t.i. »čisti ponedeljek«, ki ga letos obhajajo 2. marca. Pravoslavni verniki letos veliko noč obhajajo (po julijanskem koledarju) teden dni za katoličani (19. aprila). »Čisti ponedeljek« je skupaj z velikim petkom za pravoslavne vernike najpomembnejši postni dan v letu. Prvim 40 dnem posta sledijo »Lazarjeva sobota«, cvetna nedelja in veliki teden.

Med postom v pravoslavni Cerkvi ne uživajo hrane živalskega izvora, kamor poleg mesa in mlečnih izdelkov sodijo tudi jajca in ribe. Na »čisti ponedeljek« in veliki petek pa naj bi se verniki v celoti odpovedali hrani.