Cerkev v Beninu od papeža Benedikta XVI. pričakuje 'besedo spodbude' za 'pot k dialogu' med krščanstvom, islamom in tradicionalno vudu religijo v deželi, je pred obiskom svetega očeta v Afriki v nedavnem pogovoru za Radio Vatikan poudaril beninski teolog, dejaven v vatikanski kuriji, in član Ratzingerjevega študijskega krožka, nadškof Barthélemy Adoukonou.

Benedikt XVI. jutri potuje v domovino nadškofa Adoukonouja. Uradni povod drugega potovanja papeža Benedikta XVI. v Afriko je slovesnost ob stopetdesetletnici prihoda prvih katoliških misijonarjev v Benin, sveti oče pa bo tam predstavil tudi zaključni dokument posebne škofovske sinode za Afriko, ki je v Vatikanu zasedala oktobra 2009. Potovanja med 18. in 20. novembrom letos se bo udeležil tudi nadškof Adoukonou.

Ugledni afriški znanstvenik, ki pripada študijskemu krožku profesorja Ratzingerja, je škofovsko posvečenje prejel 8. oktobra letos. Adoukonou je tajnik Papeškega sveta za kulturo in zadnji doktorand Josepha Ratzingerja na univerzi v Regensburgu.

V pogovoru za Radio Vatikan je nadškof v vatikanski kuriji spomnil, kako je Cerkev v Beninu že stopetdeset let 'velik vir upanja in dejavne ljubezni do bližnjega'. Katoliški Cerkvi pripada več kot dvajset odstotkov prebivalstva, nekatere statistike govorijo tudi o sedemindvajsetih odstotkih, medtem ko pri tradicionalni religiji vztraja okoli dvajset odstotkov tamkajšnjih prebivalcev.

Vsekakor pa proces evangelizacije kljub statistikam o dveh milijonih vernikov pušča še veliko odprtega, meni nadškof Adoukonou in pojasnjuje, da je v Beninu sicer veliko trdnih in pokončnih katoličanov, vendar so med ljudi še vedno precej prisotni tradicionalni obredi.

Kar se tiče vudujskih obredov, s katerimi se je Adoukonou ukvarjal z znanstvenega stališča, pa beninski nadškof pojasnjuje, da so zgodovinsko najpomembnejšo zgradbo v Beninu, pred več kot sto leti zgrajeno baziliko Brezmadežnega spočetja v stari prestolnici Ouidah, preverjeno zgradili pripadniki vudu religije. S plaž so prinašali pesek za gradnjo bazilike, vudujski tempelj pa stoji ravno nasproti te veličastne Božje hiše.

Ko je Benin drugič obiskal nekdanji papež Janez Pavel II., so mu vudujski poglavarji potožili, kako 'globoko spoštujejo kristjane, pošiljajo svoje otroke v krščanske šole, dopuščajo, da postanejo duhovniki ali pa redovniki oz. redovnice, kristjani pa se do njih vedejo izredno pokroviteljsko'.

Benedikt XVI. je po mnenju nadškofa Adoukonouja, nasprotno, izredno odprt za afriške kulture. Kot pravi, je sedanji papež 'velik Evropejec, vendar niti najmanj zaverovan zgolj v svojo celino. Iz Evrope izhaja in se veliko ukvarja z njeno dediščino in njenim razumom, vendar je bil profesor Ratzinger, pri katerem sem opravljal svojo doktorsko disertacijo, vedno izredno odprt za afriške kulture'. Na nek način je od teh kultur tudi veliko prevzel, meni nadškof Adoukonou.

Beninski teolog je ob zaključku pogovora še izrekel željo, da bi papež v Afriki povabil vse škofe, duhovnike in laike k združitvi vere in razuma in da bi znali v svoji notranjosti poiskati svetost svoje kulture. Ne smejo biti zgolj upravniki, meni Adoukonou, pač pa škofje, ki so globoka duhovna bitja in ljudje, ki uporabljajo razum.