FOTO: David Sipoš



Naj o pokojnem upokojenem mariborskem pomožnem škofu msgr. dr. Jožefu Smeju (1922 – 2020) spregovorijo njegove besede, ki jih je znal tako spretno in tankočutno prepletati v verze, misli, romane in zgodovinske knjige. Nekaj smo jih poiskali v Družininem arhivu.

O Svetem pismu (Družina, 25/2019)

Sveto pismo je res neizmerna zakladnica navodil za človeka. Zato sem ga vedno rad prebiral in se po svojih najboljših močeh trudil izpolnjevati Božjo voljo. Bog nam v Svetem pismu pokaže tudi, kako globoko lahko človek pade, če zanemarja milost Božjo. Da je milost Božja za zveličanje potrebna, je ena izmed šestih resnic. Da je Bog pravičen sodnik, da se je Sin učlovečil, da so tri Božje osebe … Na to mnogi po osnovnošolskem verouku kar pozabijo. Milost je za zveličanje potrebna. Ne gre drugače. O tem nam pripoveduje Sveto pismo od začetka do konca.

O tem, o čem je razmišljal ob osemdesetletnici (Družina, 8/2012)

Razmišljam o letnici osemdeset. V vsem Svetem pismu je letnica 80 omenjena le trikrat. Prvič: Mojzes je bil star 80 let, ko je prišel pred faraona in zahteval, naj izpusti njegovo ljudstvo iz suženjstva. Drugič: iz psalma, število naših dni je sedemdeset, če smo krepki, osemdeset. Tretjič: Jezus je povedal priliko o tistem oskrbniku, ki je zapravljal imetje svojega gospodarja in so ga potem zatožili, da bi si pridobil prijatelje, je potem goljufal, pa je vprašal, koliko sem dolžan mojemu gospodu, sto mer žita, veš kaj piše: samo osemdeset.


FOTO: Ksenja Hočevar


O Kristusovem križu danes (Družina, 11/2009)

Recimo, da bi se apostol Pavel zdaj znašel v Bruslju. Povedal bi, da rešitve za Evropo ne bodo prinesli ne čudežni razcveti tehnike ne zgolj humani filozofski sistemi, ampak vse spoznanje presegajoča Kristusova ljubezen, ki gre na križ (Ef 3,19). Med »čudež« evropske tehnike in med ponos sodobne znanosti bi Pavel zasadil Kristusov križ, žal, v ustavi Evropske zveze, zamolčan, prezrt.

O oddaljenih (Družina, 4/2006)

Obrobni, oddaljeni, ki so sicer krščeni, a pridejo v cerkev le dvakrat na leto: o božiču in za veliko noč (ali morda še takrat ne). Zakaj ti ne čutijo lakote po Gospodovi besedi, napovedani po preroku? Pred leti sem se udeležil mednarodnega simpozija o Svetem pismu v Freisingu. Tam so bile razstavljene šapirografske in ciklostilne razmnoženine važnih odlomkov Svetega pisma. Za vernike vzhodnih držav je bilo namreč pod rdečo zvezdo prepovedano tiskati Sveto pismo in tako so si pomagali, kakor so pač mogli. Čutili so glad po Svetem pismu. Za obrobne, oddaljene velja pregovor, ki ga najdemo pri Ovidu: Ignoti nulla cupido, se pravi tisti, ki ne pozna in ne okusi vrednosti kake stvari, nima nobene želje po njej. Odslej bomo besedo »oddaljeni« pisali v narekovaju. Kdo so oddaljeni? Sodba ni naša, temveč Božja. Kaj če smo »oddaljeni« tudi mi, ki vsako nedeljo in vsak praznik poslušamo Božjo besedo, a tako, kakor da se nas ne tiče …

O grehih in prestopkih (Družina, 12/2009)

Med »prestopki« in »grehi« je razlika. Pri starogrških pisateljih pomeni »prestopiti« tole: ob tebi sta hkrati trdna stopinja pa tudi globina; a ti, namesto da bi stopil na trda tla, »prestopiš« in vedé in hoté padeš v globino; zato »prestopiti« pomeni pri starih Grkih tudi »zabloditi, zaiti«. Apostol uporabi besedo »prestopek« predvsem, ko govori o izvirnem grehu (Rim 5,17).
_ _ _

SORODNE VSEBINE:

H Gospodu je odšel upokojeni škof Jožef Smej

Iz arhiva: pogovor z msgr. dr. Jožefom Smejem

"Učen in ponižno dober škof"