Knjiga Petra Krečiča Plečnik. Živeti za popolnost (555 strani) je izčrpna in poljudno pisana biografija Jožeta Plečnika, arhitekta, ki ga avtor preučuje že več desetletij in je zato eden najboljših poznavalcev Plečnika in njegove arhitekture.

Plečnika spremlja tako osebnostno kot po umetniški strani, od njegove zgodnje mladosti, očetove mizarske delavnice preko šolanja v Gradcu do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja na Dunaju, kjer malo pred koncem 19. stoletja sledijo njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetnostna preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona.

Ustvarjal je od Prage do Ljubljane

Kritika Cerkve z najvišjih oblastnih vrhov gaje pregnala v Prago, kjer se je desetletje ukvarjal pretežno s poučevanjem na umetnoobrtni šoli. Po prvi svetovni vojni so se mu razprla nova ustvarjalna obzorja, najprej z delom za predsednika Češkoslovaške republike Tomaša Masaryka.

Po drugi svetovni vojni se mu je z imenovanjem za profesorja na ljubljanski univerzi izpolnila želja po življenju in delu v domovini. Njegov opus se je dobro desetletje odvijal vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani.


Plečnikov monumentalni vhod na ljubljanskih Žalah

Vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti

Obdobje po zadnji vojni je zaznamovalo njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno sprva kaže kot njegov neuspeh, zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno. V treh desetletjih po smrti se je po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija v Parizu začenjal njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Knjiga je obogatena z več kot sto fotografijami.

Bogat znanstveni opus Petra Krečiča

Peter Krečič (1947) je znanstveno preučeval slovensko umetnost ter posebej arhitekturo 19. in 20. stoletja ter umetnostno kritiko v času med vojnama.

V 70. letih se je posvečal pretežno vprašanjem slovenske zgodovinske avantgarde v njenih evropskih okvirih, kasneje pa se je ukvarjal s preučevanjem življenja in dela arhitekta Jožeta Plečnika.


Plečnikova mojstrovina, cerkev sv. Mihaela v Črni vasi na Barju.

Z omenjenih področij je objavil vrsto monografij in znanstvenih razprav, mnogo let pa se je ukvarjal z umetnostno in arhitekturno kritiko.

Poglavitna področja njegovega raziskovanja so vprašanja slovenskega in evropskega modernizma, protomodernizma in umetniških avantgard. Predaval je na številnih univerzah po Evropi in Združenih državah Amerike.

Fotografiji: Ivo Žajdela