Papež Frančišek je v današnji katehezi med sedmo splošno avdienco v letu 2020 spregovoril o tretjem blagru iz evangelija po Mateju: »Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali« (Mt 5,5). Krotki »imajo pred očmi Jezusovo držo med trpljenjem: Jezus se ni odzival in ni grozil, temveč je »vse je prepuščal njemu, ki sodi pravično« (1 Pt 2,23). »Krotki« so v Svetem pismu pravični, ki nimajo veliko svoje lastnine, predvsem zemljiške posesti, za razliko od krivičnih, ki živijo v izobilju (gl. Ps 37, 15).

Posedovanje zemlje je namreč prostor, za katerega so značilni spori. Ljudje se pogosto borijo za določen kos ozemlja ali pa želi zavladati nad določenim območjem. Tako nastanejo vojne, v katerih najmočnejši prevlada in osvoji ozemlja drugih.

Pri blagrih pa je govora o deželi, ki jo bodo krotki »podedovali«, ne osvojili. Ta beseda spominja na posebno deželo, na obljubljeno deželo, ki jo je Bog Izraelcem dal kot dediščino. Za novozavezno ljudstvo ta »dežela« postane še mnogo več: »novo nebo in nova zemlja« (2 Pt 3,13), proti kateri hodijo krotki in pravični in kjer bodo živeli v miru, upanju, zaupanju, usmiljenju in bratstvu.

»Dežela«, ki jo osvajamo s krotkostjo, pa je »rešitev tistega brata, o katerem govori Matejev evangelij: »Če te posluša, si pridobil svojega brata« (Mt 18,15). Ni lepše dežele od srca drugega, ni lepšega ozemlja od vnoviče dosege miru z bratom. To je dežela, ki jo je treba podedovati, s krotkostjo, je po navedbah Radia Vatikan v nagovoru med današnjo splošno avdienco pojasnil papež Frančišek.