Foto: Vatican Media

V nasprotju z nekaterimi medijskimi poročili bo moral ekumenski dogodek v Ženevi še malce počakati: minulo soboto naj bi v mestu reformatorja Johannesa Calvina prvič po 500 letih znova obhajali katoliško bogoslužje v tamkajšnji protestantski stolnici sv. Petra. Dogodek je bil sprva predviden 29. februarja letos, vendar je bil prestavljen za tri mesece zaradi izbruha epidemije koronavirusa. Ker v Švici še vedno veljajo varnostni ukrepi proti širjenju okužb z novim virusom, je odpadla tudi slovesnost, načrtovana konec meseca maja.

Javnost o tem ni bila natančno obveščena. Nekateri mediji so v začetku tedna že poročali, da je do zgodovinskega dogodka prišlo, vendar to ne drži. Katoliško bogoslužje v ženevski protestantski stolnici bodo tako najverjetneje obhajali šele leta 2021. Prireditelji konkretnega datuma zaenkrat še niso navedli.

Projekt katoliškega bogoslužja v protestantski stolnici izvira iz povabila protestantskega katoliškemu občestvu. Kardinal Kurt Koch iz rimske kurije, papežev »minister za ekumenizem«, ki je po rodu iz Švice, je načrtovano bogoslužje v prestolnici protestantizma v začetku leta označil za veliko znamenje edinosti med kristjani, Ekumenski svet Cerkva pa je govoril o »pomembnem ekumenskem dogodku«.

Po mašnem nagovoru Guillauma Farela, ki je 8. avgusta 1535 v cerkvi sv. Petra oznanil načela reformacije, so v ženevski stolnici odstranili vsa znamenja katoliškega bogoslužja. Zatem je Calvin (1509-1567) 23 let pri sv. Petru deloval kot pridigar. Francoski teolog je med drugim ustanovil »Ženevsko akademijo«, ki se je razvila v visoko šolo kalvinizma. Reformacija je bila v Ženevi uradno razglašena 21. maja 1536.

Odnosi med protestanti in katoličani pa so v Calvinovem mestu danes spet zelo skladni. S priseljevanjem italijanskih, španskih, portugalskih in dalmatinskih migrantov v Ženevi medtem znova živi katoliška večina.