Ko je noč prišla na pol poti, je vsemogočna Beseda, ki je od vekov, v betlehemski štalici, dojenček postala. Bog človek si je nadel ime Jezus Kristus. On se je rodil za križ, da mi sami ne bi trpeli in umirali. Postal je ubog, da bi mi v njem obogateli. Ponižal se je, da bi nam vrnil izgubljeno dostojanstvo. Postal nam je sopotnik, od začetkov našega bivanja, pa vse do srečanja z njim v nebeški slavi. Tega se veselimo. Božič pomeni dotik Boga.

Tudi ko ga naganjamo, ostaja. Ko ga pozabljamo, nas opominja. Ko ga sovražimo, nas ljubi. Bog noče stran od nas. On je vztrajen Bog. Ljubiti in biti ljubljen, to ni samo želja, ampak kar žeja današnjega sveta. Če kdo meni, da ga nihče na tem svetu ne ljubi, naj ve, da ga ljubi Bog. Ljubezen naj nas žene med ljudi. Nekdo je izrazil misel: »Naj Božje Dete bilo bi tisočkrat rojeno – če se v tebi ne rodi, je vse izgubljeno«.

Na mnogih oknih hiš, blokov ali domov počitka v Prlekiji in v Prekmurju gori sveča, prižgana ob plamenu iz betlehemske votline. Z rahlim, morda ugašajočim plamenom bo mimoidoče opozorila: »Tudi tukaj živi človek, ki ga nihče ne ljubi, ki ga nihče ne potrebuje, ki mu nihče ne pomaga in je zavržen ali pozabljeni. Pridi za hip, vstopi, podari mu luč.« In ko boš vstopil ali vstopila, da prižgeš luč pozdrava, podariš spodbudno besedo, skromno darilo, izraziš voščilo ali opraviš molitev, bo v osamljenem srcu zasijala Luč, Jezus Kristus, ki preganja temo in prižge svetlobo pri mnogih, že davno zamrle vere, ohlajene ljubezni in ugaslega upanja.

Te Luči Jezusa Kristusa, želim Vam, dragi ljudje ob Muri! Naj bo Vaš vstop v leto 2011 blagoslovljen, srečen, vesel in miren!

msgr. dr. Peter Štumpf, murskosoboški škof


Voščilo objavljamo s posredovanjem Tiskovnega urada SŠK.