Vsem naj velja lep božični pozdrav: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem!

»Velikokrat in na veliko načinov je Bog nekoč govoril očetom po prerokih, v teh dneh pa nam je spregovoril po svojem Sinu« (Heb 1,1). Tako apostol Pavel v prazničnem berilu. Kristusovo rojstvo v Betlehemu je največja in najmočnejša Božja beseda človeku in človeštva, saj gre za tisto Besedo, o kateri beremo pri tretjem božičnem slavju: »V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog« (Jn 1,1).

Po Kristusovem rojstvu v Betlehemu ali učlovečeni Božji Besedi je Bog spregovoril vsemu svetu najprej o svoji ljubezni. Evangelist Janez je vso vsebino božiča zlil v en sam stavek: »Bog je svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje« (Jn 3,16).

Na svetu je veliko sovraštva, med narodi je veliko krvavih obračunov, vojn in nasilja; v družinah so prepiri; med brati in sosedi pogosto vlada zavist, jeza. Bog pa razodeva s Kristusovim rojstvom v Betlehemu svojo ljubezen do človeka, da bi človek postal še bolj človek in se znova naučil ljubiti. V Božjih očeh je človek vedno vreden in potreben ljubezni.

Po Kristusovem rojstvu v Betlehemu je Bog spregovoril o odrešenju. Božji Sin je postal človek, da bi človek postal bolj Božji. Neskončni Bog je postal človeško ubog, da bi vse ljudi obogatil z milostjo in spoznanjem resnice. Grešniki smo, On – učlovečeni Bog je naš Odrešenik. V življenju pogosto zaidemo, On je naša Pot. Nevedni smo, On je naša Resnica. V temi smo, On je naša Luč. Po naravi smo zapisani smrti, On je naše Življenje. Vsi se rodimo, da bi živeli, edino On se je rodil, da bi umrl, – da bi umrl za nas, nas odrešil in nam podaril večno življenje.

Po učlovečeni Božji Besedi ali Kristusovem rojstvu v Betlehemu je Bog spregovoril o svoji bližini. V adventnem času smo slišali: »Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se« (Flp 4,4). Le česa se naj veselimo? Apostol navaja samo en razlog našega veselja: »Gospod je blizu« (Flp 4,5). Odkar je Kristus rojen v Betlehemu, Bog ni oddaljeni Bog, je na svetu, med nami in z nami, je Emanuel. Sv. Avguštin je zapisal, da je »Bog bliže človeku, kakor je človek samemu sebi blizu«. Odkar je Kristus prišel na svet, ni mogoče več govoriti o človeku, ne da bi se govorilo o Bogu, in ni mogoče govoriti o Bogu, ne da bi se govorilo tudi o človeku. Tako se je Bog zavzel za človeka in se povezal z njim. Upravičeno vzklika sv. Ignacij Antiohijski in pozneje sv. Leon Veliki: »O, človek, spoznaj svoje dostojanstvo!«

Božič je med Slovenci najbolj domač praznik. Spremlja ga nešteto ljudskih običajev. Božične pesmi spadajo med najbolj priljubljene in razširjene. V umetnosti, slikarstvu, kiparstvu, glasbi in književnosti, v pesništvu in prozi je božična skrivnost našla nešteto predstavitev. V ospredju božičnega praznika je za vse, za verne pa tudi neverujoče, družina, povezanost, prijateljstvo in ljubezen med domačimi. Če kdaj, se želimo ravno za božič zbrati doma. Družinsko doživetje svetega božičnega večera je najlepše, najgloblje in najbolj osrečujoče.

Letošnji božič in novo leto pa sta za naš slovenski narod, se pravi za nas vse, nekaj posebnega in pomembnega. 21. decembra smo stopili v schengensko območje, v območje, kjer ni več meja, zastojev, preprek, pregledov in podobno. Z novim leto pa bo naša država prevzela predsedovanje Evropski uniji. Oboje je za nas imperativ, ki nas obvezuje, da odstranimo vse ovire in barikade doma, v svojih družinah, med sosedi, v našem narodu in to bratstvo, medsebojno razumevanje in spoštovanje, to ljubezen, ki se je razodela s Kristusovim rojstvom v Betlehemu, postavimo na vodstveno mesto v družini evropskih narodov.

Vam, vašim domačim; bolnikom, ostarelim in trpečim po domovih in bolnišnicah; vsem rojakom po svetu; pravoslavnim in evangeličanskim vernikom; vsem, ki jim Kristusovo rojstvo nekaj pomeni, želim: Blagoslovljene božične praznike! Srečno, veselo in upanja polno novo leto 2008!