Foto: Gašper Furman


Spoštovani vsi ljudje, ki dobro v srcu mislite!

»Slava bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!« To sporočilo svete božične noči se je uresničilo v najbolj neobičajnih okoliščinah. V betlehemskem vrvežu so bili ljudje tako zagledani vase in v svoje skrbi, da niso opazili stiske mlade matere, ki je bila tik pred porodom. Vrata urejenih bivališč so bila zaprta. Šele neugledna pastirska votlina je bila odprta za sprejem Božjega otroka. Peščica preprostih pastirjev je bila pripravljena za pogled v nebo in je sprejela Božja presenečenja v rojstvu človeka.

Pomislimo, v kakšen čas se je rodil Jezus. V rimskem cesarstvu vlada Avgustova Pax Romana. Zunanji mir in blagostanje pa sta že znanilca krize in propada. Vidimo, kaj se dogaja v Palestini. V boju za oblast so vladarji, kot je bil Herod, pobijali tudi nedolžne otroke in celo svoje potomce. Človek je bil nepomemben, prepuščen sam sebi, dokler ni postal moteč. Ko je Jezus spregovoril z Božjo močjo, je vzbudil pozornost. Postal je nevaren. Treba ga je bilo diskreditirati kot nasprotnika reda v rimski državi. Treba se ga je znebiti, ker je drugačen, ker nam očita naše prestopke. Sklepali so tudi najbolj nemogoče koalicije, kot je bila med Pilatom in Herodom.

On pa je nosil naše bridkosti, si naložil naše bolečine, kot je napovedal prerok Izaija. Že od začetka si je izbral pot majhnega človeka – od rojstva v hlevu do brezmejne ljubezni, tudi do sovražnikov, posebej pa do grešnikov in zavrženih. Sprejel je nedolžno obsodbo zločinca na križu, da bi vsem odprl možnost rešitve. Tako je pokazal, kje je resnična moč in vrednost človeškega bivanja: v darovanju in odpuščanju.
Tako se Kristus tudi danes srečuje z zavračanjem v množici brezdomskih družin, v milijonih nedolžno pomorjenih nerojenih otrok, v brezpravnih delavcih in z medijskim linčem ožigosanih in obsojenih ljudi.

Vendar končna zmaga je Božja. To je sprememba človeškega srca, ki bo sposobno delati dobro vsakemu človeku. Sprejem Betlehemskega otroka je začetek novega življenja, ki ga lahko zaživi vsak izmed nas. To je kakor seme, ki bo pognalo novo rast v bogati, a utrujeni Evropi in uspešni, a notranje razklani Sloveniji. Začenjamo z najodgovornejšo nalogo v vsej dosedanji zgodovini naroda – vodenjem Sveta Evropske unije. Bog daj, da bi v tem času združili vse svoje moči in sposobnosti v skupnem prizadevanju za dobro celotne družine evropskih narodov. Naj Pax Europae ne ostane samo pri zunanjem miru in blagostanju, ampak naj črpa iz svojih korenin, ki segajo v Betlehem in nam v Knezu miru zagotavlja mir, ki ga svet ne more dati. Slovenski katoličani skupaj s pastirji želimo tvorno sodelovati pri vodenju skupnosti Evropske unije.

Vsem verujočim, pa tudi vsem ljudem blage volje voščim blagoslovljene božične praznike in pogumen korak v novo leto 2008. Posebej mislim na bolne in trpeče po domovih in bolnišnicah, osamljene in obupane, zapornike in kakor koli trpeče. Pozdravljam tudi naše rojake v zamejstvu in izseljenstvu in na vse kličem božični blagoslov.