Blažena zavest občestva svetih


»Bogat je bil, pa je zaradi vas postal ubog,da bi vi obogateli po njegovem uboštvu« (2 Kor 8,9).

V letu družine je prav, da pomislimo tole: ob svojem rojstvu se je Božji Sin odpovedal vsakemu razkošju. Videl je bisere morskih školjk, skrite diamante, rajski Hevilat, kjer so zlato, bdelij in kamen oniks (prim. 1 Mz 2,11–12), a šel je mimo njih. Videl je velika mesta, marmornate palače, a šel je mimo njih. Lahko bi se rodil v bogati zibelki rimskih cesarjev, v zibelki, okrašeni z vsemi dragimi kamni, o katerih govori videc na otoku Patmosu, ko v duhu zre mesijanski Jeruzalem: jaspis, safir, kalcedon, smaragd ... Lahko bi se rodil v Atenah, Filipih kakor Aleksander Veliki. Odpovedal se je vsem človeškim zakladom, le enemu se ni hotel odpovedati. Ob sebi je želel imeti Jožefa in Marijo, dva uboga člana družine, ki za odkup Božjega Sina nista premogla enoletnega jagnjeta. Bila sta uboga, a prežeta s svetostjo. Družina. Odpev k Moja duša na sveti večer se glasi: »Ko bo jutri sonce vzšlo, bomo videli najvišjega kralja, ki prihaja od Očeta kot ženin iz svojega bivališča.« Kristus je ženin, njegova nevesta je Cerkev. Še več! Duhovna, zaročna, sveta ljubezen novorojenega Božjega Sina se nanaša na vsako posamezno dušo, na vsakega člana naših družin. Ali je še kaj bolj osrečujočega? Novorojeni betlehemski otrok, Bog–človek, hkrati ženin naših duš! O, brat, jaz sem bogat, pomagaj mi spoznati duše zaklad!

Duhovnikom, redovnikom, redovnicam, misijonarjem, misijonarkam in vsaki slovenski družini doma ali v zamejstvu naj ta resnica prinaša mir, spravo in tisto veselje, ki ga svet ne more dati. To želimo predvsem bolnim, ostarelim, osamljenim, tistim, katerih zemeljska družina je že v onstranstvu, da bi občutili blaženo zavest občestva svetih.

Blagoslov Novorojenega naj vas spremlja tudi vsak dan prihajajočega novega leta.